Finančni udarci se selijo naprej: po Bobar banki in Banki Srpske je na vrsti še Investicijsko-razvojna banka

Razvojno bančništvo, kot ga poznamo v Republiki srbski in Federaciji BiH, vodijo politiki in je redno neuspešno. Tradicionalno se v njem pomagajo propadli prijateljski projekti ali dajejo denar slabim podjetjem, ki jih vodijo poslušni strankarski kadri.
Usoda tega bančništva kot da govori: Evo vam vaše banke, pa se vi politično kreditirajte, dokler ne propadete, piše bosanska novinarska agencija Patria.

Prvič se je o Investicijsko-razvojni banki Republike srbske (IRB) zaslišalo zaradi enega nepotističnega kredita. 

Na desetine politično nepodobnih občin (kjer je oblast v rokah SDS) je zahtevalo kredite od te entitetne razvojne banke. In medtem ko se je odločitev o dodelitvi kreditov posameznim občinam mesece odlašala, je IRB isti dan po oddaji vloge opravila vso proceduro in odobrila kredit v višini 3 milijone KM podjetju “Fruit Eco” iz Gradiške.

Denar je bil na račun nakazan ekspresno. Takrat se je izvedelo, da je to podjetje v lasti Igorja Dodika, sina premierja RS Milorada Dodika. 

Takrat se je zaslišal Dodikov znameniti stavek: “Bolje, da se ukvarja z sadjem, kot da se drogira”.

Politika meče državni denar

Že takrat se je lahko predvidela usoda IR banke, pa tudi razvoja RS.   

Nizali so se politični, prijateljski in rodbinski krediti. 

Pomoč od IRB RS v višini 15 milijonov mark je prejel tudi konzorcij ”Delta-Zekstra”, da bi poplačal obveznosti iz pogodbe o nakupu veleblagovnice Boska v Banja Luki. Vlada RS, ki ji je takrat predsedoval Dodik, je prisilila IRB RS, da kupi obveznice RK Boska v vrednosti 15 milijonov KM. Denar naj bi vrnil konzorcij “Delta-Zekstra”, ki ga je zastopal Dragan Đurić, Dodikov prijatelj. Vendar pa nikoli ni v celoti poravnal svojih obveznosti iz kupoprodajne pogodbe.

Med Dodikovimi “prijatelji”, za katere se sumi, da so izčrpavali denar tudi iz IRB, je tudi Andrićgrad. Tam je bil odnos do državnega kapitala potrjen kot odnos do slame, zato je bilo oproščeno plačilo DDV-ja, pa tudi večmilijonske subvencije Vlade RS temu gradbenemu projektu režiserja Emirja Kusturice.

Bilo je tudi nekaj neverjetnih “metov” kapitala te banke. Podjetju “Energolinija“, neznanega lastnika, je IRB RS dala kredit iz linije sredstev, pridobljenih od Evropske razvojne banke (EBRD). Ta kredit je znašal 19,4 milijona KM. 

Primer s kreditom za “Energolinijo” kaže, kaj politika počne z bankami v državni lasti. „Energolinija“ je zahtevala kredit v višini 20 milijonov KM, vendar je kreditno vlogo zavrnil takratni direktor IRB RS Milenko Pavlović, ker je bila izpostavljenost tveganju te naložbe izjemno visoka brez posredniške banke, ki bi v veliki meri prevzela izterjavo in garancije.

Direktor je bil ekspresno razrešen, po njegovem odhodu pa je „Energolinija“ ponovno vložila vlogo za kredit, tokrat v višini 19,4 milijona KM.

Direktorica IRB RS, na kreditnem odboru IRB (t.i. mali odbor), odobri 6 milijonov KM, pri čemer meni, da je to znesek, primeren izpostavljenosti tveganju te naložbe.

Vendar pa Vlada RS, ki je lastnica IRB, zaseda in sprejme odločitev, da se Energoliniji odobri kredit v višini 19,4 milijona KM. Torej, politika je spet odločila, da vrže državni denar v svoje brezno.

Zasebni kredit za vilo v Beogradu

Kredit tretje, zasebne vrste, kot kredit svojemu sinu, se je zgodil, ko je Dodik kupil vilo v Beogradu. On je kot premier RS leta 2007 preko Pavlović banke vplačal 750 tisoč evrov za nakup te beograjske vile. Izkazalo se je, da je kredit dvignil šele leto dni kasneje. Govori se, da so njegov kredit vrnili delavci Pavlović banke, Dodik pa je v zameno Pavloviću odobril kredit od IRB.

Torej, to je bilo razvojno bančništvo. Posledice takšnega razvoja bodo še vrsto let sanirane. Torej, kmalu se bo odprl tudi problem Investicijsko-razvojne banke RS. Finančne izgube te entitetne banke so ogromne.

Investicijsko-razvojna banka RS je že zdaj v resnem stanju. Takšnih primerov z metanjem državnega denarja je preveč. Le kakšno nepričakovano in težko verjetno vbrizgavanje ogromnega denarja v IRB lahko to banko reši pred scenarijem Bobar banke in Banke Srpske. Sedanje stanje je mogoče slutiti.

Nekdo se je resno zmotil, verjel v moč entitetne banke. 

In dva-tri običajni slabi krediti, kot so navedeni, so lahko usodno ranljivi za tako banko, ki se lahko vsak trenutek zamaje in sesuje, piše Patria.