Financial Times: Iluzije Evropske komisije o napredku BiH

(Patria) - Minilo je skoraj 30 let od konca vojne v BiH, večino tega časa pa se je članstvo BiH v EU zdelo kot daljna prihodnost. Vendar je vojna v Ukrajini marsikaj spremenila.

To navaja londonski Financial Times (FT) na začetku analize odločitve voditeljev držav EU, da dajo zeleno luč začetku pogajanj o pridružitvi z BiH, poroča N1.

„Geopolitične grožnje Evropi, povzročene z vojno v Ukrajini, so spodbudile resničen zagon za prizadevanja EU za razširitev članstva.

BiH na robu procesa

Cilj je v ta proces vključiti Ukrajino, Moldavijo in celo Gruzijo, pa tudi šest balkanskih držav – Albanijo, BiH, Kosovo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo,“ piše v svoji analizi Tony Barber.

Dodaja, da je v zadnjih 20 letih proces reform na Balkanu potekal počasi – ali pa je, kot v primeru Srbije, šel v vzvratno smer.

Avtor opozarja, da nobena država ni pristopila k EU od vstopa Hrvaške leta 2013, in da nobena ni blizu pridružitvi, zdaj pa se je „iz nesrečnih, a prepričljivih razlogov, BiH znašla na robu tega procesa.“

Spomni, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v začetku tega meseca priporočila, naj vlade EU začnejo formalna pristopna pogajanja z BiH.

- Bosna in Hercegovina je naredila impresivne korake naprej. V nekaj več kot enem letu je bil dosežen večji napredek kot v celotnem desetletju – je dejala Von der Leyen.

Nato je navedla sprejetje Zakona o nasprotju interesov v BiH; Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma; izboljšanje pravosodnega sistema; prizadevanja v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu; upravljanje nezakonitih migracij; in usklajevanje z zunanjo politiko EU.

Na videz, navaja avtor, gre za koristne reforme, vendar poudarja, da v to niso prepričani vsi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razmerami v BiH.

Eden izmed njih je Jasmin Mujanović, politolog rojen v Sarajevu, ki je na družbenem omrežju X zapisal, da je „popolna norost“ predlagati, da je BiH dosegla bistven napredek glede na merila za članstvo v EU.

„Tu ni procesa ali logike; Bruselj si stvari izmišljuje sproti,“ je navedel Mujanović.

Z drugimi besedami, navaja avtor, ima Evropska komisija močne geopolitične argumente za spodbujanje članstva BiH, vendar ve, da sami po sebi niso dovolj, da bi država pristopila k EU. Za to obstajajo neobhodna merila, ki jih je treba izpolniti.

Namesto tega Komisija izbira, da spodbuja iluzijo, da je BiH končno na poti transformacije institucij, ki so jo od leta 1995 naredile za najbolj politično paralizirano, najbolj nefunkcionalno državo v Evropi, navaja besedilo, ter dodaja, da se nekateri evropski voditelji tega dobro zavedajo.

Vrh ledene gore

- Mislim, da je razumno, da je Komisija navedla, da je od decembra prišlo do napredka… Mislim, da to ni dovolj, da bi zdaj preprosto rekli: začnite s pristopnimi pogajanji – je dejal nizozemski premier Mark Rutte pred vrhom EU.

Avtor nato dodaja, da je pomanjkanje reform lahko le vrh ledene gore v BiH, ter opozarja, da je najnovejša izdaja „Letne ocene varnostnih groženj“ ameriške obveščevalne skupnosti iz februarja letos omenila predsednika RS Milorada Dodika kot osebo, ki „podvzema provokativne korake za nevtralizacijo mednarodnega nadzora v BiH in zagotovitev de facto secesije svoje RS.“

Kot glavno težavo, ki pesti BiH, avtor navaja izjavo člana Predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda Željka Komšića, dano pred Generalno skupščino ZN septembra lani:

„Bosna in Hercegovina ne pomeni popolne demokracije, temveč obliko etnokracije. Takšen sistem, ki zagotavlja sodelovanje v oblasti določenim političnim akterjem in njihovim etnično temelječim političnim strankam, ima obliko nekdanjih in sedanjih totalitarnih sistemov.“

V svojem eseju za Center za evropsko politiko je Berte López Domènech zapisala, da je Daytonski sporazum eden glavnih vzrokov današnjega nesrečnega položaja v BiH, trdi avtor.

„Nacionalistični voditelji so nenehno zlorabljali mehanizme blokiranja, da bi bojkotirali normalno delovanje institucij, potiskajoč BiH v trajen politični zastoj… Delitev političnega sistema po etničnih linijah je prav tako utrla pot korupciji.

Glavne nacionalistične stranke so imele koristi od etnično razdeljenega sistema, ugrabitve države, da bi služila njihovim interesom, in utrditve svojega nadzora nad institucijami in javnimi podjetji,“ navaja analiza, napisana za Center za evropsko politiko.

Te akutne težave, dodaja avtor, krepijo šibek občutek panbosanskega identiteta.

Kristian Nielsen, ki piše za Center za demokracijo „Albert Hirschman“ Inštituta za podiplomske študije v Ženevi, pojasnjuje:

„Vsaka od glavnih etničnih skupin – Bošnjaki, Srbi in Hrvati – ima močan občutek lastne identitete, in vsaka ima svoje zgodovinske narative, vendar vseobsegajoči nacionalni identitet ostaja sporen. Identifikacija večine Srbov in Hrvatov s sosednjimi državami (in pogosto posedovanje dvojnega državljanstva) le še zaplete stvari.

Tukaj, po mnenju avtorja, leži osrednji problem EU pri potencialnem vstopu BiH v Unijo.

„Demokracija je pogoj za članstvo, vendar s podporo bosanskohercegovinskemu političnemu sistemu, ki temelji na etnični osnovi, lahko EU dejansko okrepi protidemokratične tendence,“ navaja besedilo FT-ja.

Korak za korakom

V nedavnem poročilu Inštituta Clingendael iz Nizozemske je navedeno:

„(Šesterica Zahodnega Balkana) se je počasi razvila v „stabilokracije“: države z očitnimi demokratičnimi pomanjkljivostmi, ki hkrati trdijo, da delajo na demokratičnih reformah in ponujajo stabilnost… Vključevanje s političnimi voditelji, ne pa s civilno družbo v BiH, ovira učinkovito demokratizacijo.“

V prid zgoraj navedenim zaključkom avtor navaja tudi, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v več primerih razsodilo, da bh. politična ureditev diskriminira državljane, ki iščejo pravico do demokratičnega zastopstva ne glede na njihovo etnično pripadnost.

V sodbi v primeru „Kovačević proti Bosni in Hercegovini“ je sodišče ugotovilo, da:

- … sedanji politični sistem je etnična razmatranja in/ali zastopanja naredil bolj relevantna kot politična, ekonomska, socialna, filozofska in druga oblika zastopanja in s tem je okrepil etnične delitve v državi in spodkopal demokratični značaj volitev.

Z sprejetjem „korak za korakom“ pristopa, trdi avtor, bi EU lahko BiH dala nekatere prednosti članstva v Uniji, preden bo država pripravljena na polno pridružitev.

Priznava tudi, da je, ne glede na vse pomanjkljivosti, Daytonski mirovni sporazum vsaj končal grozno vojno 90. let.

Vendar, če se želi Bosna in Hercegovina pridružiti EU kot polnopravna članica, bo njen katastrofalni politični sistem, ki temelji na etničnem zastopanju, moral biti temeljito reformiran,“ zaključuje besedilo FT-ja, poroča N1.