Fetva o dovoljenosti obrestnega kredita za zadovoljevanje nujnih življenjskih potreb

MINA je objavila celovito besedilo fetve Sveta muftij o dovoljenosti jemanja obrestnega kredita za zadovoljevanje nujnih življenjskih potreb.

Islamska informativna agencija MINA celovito besedilo objavlja zaradi, kot navajajo, velikega zanimanja in celo napačnih interpretacij te fetve v delu javnosti v BiH:

„Sploošno znano je, da islam izrecno prepoveduje obresti. V Koranu piše: „Allah je dovolil trgovino, prepovedal pa obresti.“ (Al-Baqara, 275.) To je predpisano zato, ker bogati ljudje z obrestmi izkoriščajo revne. Z obrestmi se podcenjuje vrednost človeškega dela in temelji na napačni percepciji, da je denar sam sebi cilj, ne pa sredstvo“, navaja fetva.

Nadalje piše:

„Klasični islamski pravniki so ugotovili, da kdor posluje z obrestmi, je storil „kufr al-niʻma“ (dejanje nezahvalnosti na Alahovo blagoslov, kar je velik greh) in krivico (zulum), ker je denar sredstvo, ki služi zadovoljevanju določenih ciljev/koristi, in ni sam sebi namen. Če denar postane predmet trgovanja, potem postane sam sebi namen, kar ni namen zakonodajalca. Zato je edini smisel prodaje denarja za denar njegovo kopičenje, kar je krivično. Muslimani so dolžni slediti islamskim predpisom in si prizadevati za promocijo univerzalnih islamskih vrednot, na katerih naj bi temeljilo urejanje družbeno-ekonomskih odnosov med ljudmi, ki zagotavljajo pravičnost, medsebojno solidarnost ter izogibanje konfliktom in vojnam.

Muslimanski učenjaki so v preteklem stoletju argumentirano odgovarjali na sodobna fikh vprašanja, povezana z bankami in njihovim obrestnim poslovanjem. Eno od njih je vprašanje varčevanja v bankah in razpolaganja z obrestmi, ki se na podlagi tega ustvarijo. Postavili so ga podjetniki, ki so imeli realno potrebo po varnem hranjenju denarja. Znan je odgovor omenjenih učenjakov, kot tudi njihova pravna obrazložitev, po kateri se ustvarjeni dobiček od obrestnega varčevanja mora porabiti v dobrodelne namene, nikakor pa ne za lastne potrebe.

Mustafa Zerka, znan poznavalec pravnih pravil znotraj fikh znanosti, je ta stališča obrazložil s poznanimi fikh pravili: Nuja spreminja zakon in Potreba ima moč nuje, tako javna kot zasebna. Z drugimi besedami, v situacijah nuje ali potrebe je dovoljeno posoditi denar od banke, ki posluje z obrestmi, ob opombi, da prepoved obresti ostaja v veljavi.

Poleg poslovnežev, ki imajo potrebo po varnem hranjenju denarja, je veliko večje število ljudi, ki imajo potrebo po reševanju stanovanjskega vprašanja in drugih nujnih potreb. Glede na to, da se omenjena šeriatska in fikh pravila naslanjajo na številna zakonodajna besedila Korana in hadisa, je njihova šeriatska ali pravna moč s tem večja in pomembnejša. To vprašanje podpirajo tudi druga šeriatska pravila, ki govorijo o težavah in škodi: Škoda se mora odpraviti, Težava zahteva olajšanje in Težava se odpravlja. 

Ob upoštevanju vsega navedenega, sledijoč kur'anskemu načelu: „On vas je izbral in v veri vam ni ničesar težkega predpisal“ (Al-Ḥağğ, 78.), ter „Allah hoče, da vam olajša, ne pa da imate težave“ (Al-Baqara, 185.), ob upoštevanju navodila Častitljivega preroka, ki je rekel: „Olajšujte, ne otežujte“ (muttefekun alejh) in s sklicevanjem na omenjena šeriatska in fikh pravila, Svet muftij Islamske skupnosti v BiH sprejema fikh stališče, po katerem je dovoljena uporaba obrestnih kreditov v situacijah nuje in resnične življenjske potrebe, ob opombi muslimanom, da so dolžni držati se okvira nuje in resničnih življenjskih potreb ter uporabiti to olajšavo v tistem, kar je halal, dovoljeno in koristno. Svet muftij potrjuje, da s to fetvo ne odobravamo obrestnega poslovanja (dajanje obrestnega kredita in oderuštvo), ampak samo jemanje obrestnega kredita v primerih nuje.

Če obstaja možnost reševanja problema financiranja omenjenih potreb na podlagi brezobrestnega poslovanja, ni opravičila za jemanje obrestnih kreditov, saj v tem primeru nuja ne obstaja. Allah najbolje ve“!

Fetvo podpisuje reisu-l-ulema Islamske skupnosti v BiH Husein ef. Kavazović