Feraget: Primera Dragičević in Memić v septembrskem poročilu Evropske komisije

BANJA LUKA, (Patria) - Združenje občanov „Pot Pravice“ iz Banjaluke je organiziralo drugo mednarodno konferenco z naslovom: „Diskriminacija, vloga nevladnih organizacij in pomen medijev v državljanskem aktivizmu“, na kateri se je govorilo o kršitvah človekovih pravic in svoboščin med 900-dnevnim bojem za resnico o smrti Davida Dragičevića.

Več kot 900 dni poteka iskanje razjasnitve umora Davida Dragičevića. V tem dveh letih in pol so državljani, ki podpirajo družino umorjenega študenta, soočeni z različnimi oblikami diskriminacije, kršitvami človekovih pravic, ogrožanjem pravice do svobode.

Nekaj ​​med njimi je do zdaj prejelo na desetine kazenskih ovadb, policija jih je legitimira med zborovanji pred cerkvijo Kristusa Odrešenika, pogosto so bili tudi pridržani pod pretvezo, da ogrožajo javni red in mir. Takšen primer je tudi aktivistka neformalne skupine „Pravica za Davida“ Sofija Grmuša. 

„Težko je prenašati, da vas nekdo aretira, medtem ko vi iščete resnico in pravico, oziroma zahtevate, da se zaprejo morilci Davida Dragičevića in da se normalno in svobodno gibljemo po tem mestu, kot smo se lahko že pred tem. Vem, da smo na pravi poti, da ne delamo nič narobe in da nimajo razloga, da nas aretirajo in preganjajo“, pravi Grmuša.

Diskriminacijo državljanov, ki želijo, da se izve resnica o Davidovi smrti, deloma dopolnjujejo tudi poročanja nekaterih medijskih hiš, pravi novinar in organizator konference Miljan Kovač.

Aktivisti neformalne skupine „Pravica za Davida“ so bili predstavljeni kot „slabi fantje“, kar se je odrazilo tudi na ravnanju policije in drugih institucij. S tem celotna družba trpi posledice, poudarja Kovač.

„Mislim, da je ta družba, ta celotna družba pod velikim pritiskom. In ta manjšina, ki je vstala, da se bori proti temu pritisku, in tisti, ki molčijo. In tisti, ki molčijo, molčijo iz strahu. Zato, ker so pogojeni s poslom, se bojijo za varnost svojih otrok. Živimo v družbi, v kateri se otroke umorijo. Evo, tudi v Sarajevu in Banjaluki, pa se teh umorov ne rešuje“, dodaja predsednik Združenja občanov „Pot Pravde“ iz Banjaluke, Miljan Kovač.

Preiskava Davidove smrti še vedno traja. Tako, vsaj za zdaj, pravijo na tožilstvu. Odvetnik družine Dragičević, Ifet Feraget, pa meni, da sta primera umora Davida Dragičevića, pa tudi Dženana Memića v Sarajevu, sprožila in obrnila družbo v BiH. To ve tudi mednarodna skupnost, poudarja Feraget.

„Preiskave umora Davida Dragičevića ni. Tako kot ni preiskave umora Dženana Memića. Toda v agendi Evropske komisije bosta ta dva primera uvrščena tudi v ta septembrski poročilo. Neposredno vplivata na najpomembnejšo od 14 prednostnih nalog, ki so pomembne za članstvo BiH v EU, in povsem gotovo je, da brez reševanja teh primerov BiH ne bo dobila status kandidatke“, pravi Feraget.

Meni, da bi mednarodna skupnost z morebitnim popuščanjem izgubila verodostojnost, ki jo ima v BiH.

Institucije, predvsem sodniki, policisti in vsi, ki so plačani za obravnavo vprašanj človekovih pravic, v primeru Dragičević niso temu namenili pozornosti, kar je neposredno vodilo v diskriminacije, ki jih imamo na delu, in v katerih je celo prepovedano dvigniti roko v znak protesta, je bilo zaključeno na konferenci. 

(BNTV)