Parlament Federacije naslednji teden o začasnem financiranju, kaj je vse Nikšić obljubil za prvo četrtletje leta 2025

(Patria) - V istem tednu, ko naj bi vlada Federacije BiH obravnavala proračun, je sklicana izredna seja Predstavniškega doma parlamenta Federacije BiH, na kateri bo tudi odločitev o začasnem financiranju za prvo četrtletje leta 2025.

Za 16. januar je sklicana tudi seja Doma narodov parlamenta Federacije BiH, na dnevnem redu katere bosta ta odločitev in spremljajoče odločitve, pa tudi izvolitev sodnikov ustavnega sodišča Federacije BiH.

Odločitev o začasnem financiranju za prvo četrtletje leta 2025 ne more stopiti v veljavo, dokler je ne sprejme parlament Federacije BiH.

In medtem ko še ni sklicane seje Predstavniškega doma parlamenta Federacije BiH na zahtevo parlamentarcev po odločitvi o minimalni plači v višini 1.000 KM, ki jo je nepričakovano sprejela vlada Federacije BiH, da bi se slišal tudi glas parlamentarcev, ki imajo določene sklepe, je premier Federacije BiH Nermin Nikšić na tiskovni konferenci ta teden napovedal, kaj bo vlada storila v prvem četrtletju leta 2025.

"Vlada se zaveda, da bodo nekateri delodajalci imeli težave pri spoštovanju tega. Odločili smo se za ukrepe – za mikro in mala podjetja subvencije po sprejetju proračuna, ki naj bi bil kmalu poslan v postopek, nato niz zakonov, zakon o fiskalizaciji je v javni razpravi in ga bomo poslali v parlamentarni postopek. V prvem četrtletju načrtujemo spremembe zakonov o prispevkih, dohodku in minimalni plači. Eden od ukrepov je tudi inšpekcijski nadzor za preprečevanje dela na črno, utaje davkov in drugih zlorab. Vlada je pripravljena razmisliti o vprašanju, da sprejmemo uredbo za delodajalce, ki dokažejo, da so zvišali plače, in jih oprostimo plačila prispevkov," je dejal Nikšić.

Toda tam, kjer je veliko obljub, je realizacija vprašljiva. In medtem ko delodajalci od vlade zahtevajo nujno razbremenitev davkov in prispevkov z znižanjem na neko sprejemljivo stopnjo, da bi se zvišanje minimalne plače lažje preneslo, vlada Federacije BiH ni pripravljena na hitro ukrepanje.

Namesto dogovora z delodajalci se je vlada odločila sprejeti ukrep, ki so ga delavci in sindikati pozdravili, vendar je vprašanje, do kdaj. Neizogibno je, da bo zvišanje minimalne plače povzročilo zvišanje drugih cen. Kruh se je že podražil, pričakuje se podražitev drugih izdelkov in storitev. Tam, kjer bodo delodajalci lahko ustvarili dobiček, bodo posegli po teh ukrepih.

Vendar pa je vlada ob tem ukrepu delodajalcem sporočila tudi, da bo poostren inšpekcijski nadzor. Kontrole so se že začele. Na Facebook skupini Glas malih podjetij se po odločitvi vlade oglašajo delodajalci in analizirajo, kaj vse bi vlada lahko storila, če bi res želela pomagati delavcem, olajšati delo tudi delodajalcem, ter napolniti proračun na drugačen način.

Delodajalci sporočajo, da je vlada naredila napačen vrstni red korakov. Namesto da bi zaključila fiskalno reformo in nato zvišala minimalno plačo, se je vlada odločila za obraten vrstni red. Nadalje, delodajalci pišejo:

"Država mora urediti poslovanje na črno (prodaja po pločnikih, mostovih, parkih, nelegalno najemanje vozil, hiš, stanovanj, ilegalni prevoz vozil, blaga in ljudi brez ustreznih vozil, licenc, registracije podjetja, zaposlenih voznikov, ilegalno izvajanje gradbenih del, servisiranja itd.), kar odnese velik del prometa. Šele ko bo vlada uredila te segmente in poostrila inšpekcijski nadzor nad ilegalnim poslovanjem, lahko Nermin Nikšić in Vojin Mijatović (ki nikoli nista vložila niti dinarja v kakšno podjetje in tako vsaj poskusila sama sebi zaslužiti kakšen dinar, zdaj pa se vozita v limuzinah in s spremstvom) prideta in nas delodajalce blatita, kot to počneta teh dni, in omenjata neke milijarde, ki jih mi kot skrivamo. Tako pa vse preko naših hrbtov, in še nas tisti del delavcev, ki niso nikoli delali v realnem sektorju, ampak so z raznimi zvezami in poznanstvi s političnimi subjekti prišli do delovnih mest od čistilk preko varnostnikov, vratarjev do administracije in uprav v javnih podjetjih, imenujejo kriminalce in milijonarje, ker v nas vidijo tiste delodajalce iz javnega sektorja, ki so to državo spravili na beraško palico," je navedeno v objavi.

Ekonomski analitiki, katerih naloga je, da vnaprej predvidijo učinke te odločitve, nimajo dobrih novic. Pričakujejo zmanjšanje števila zaposlenih, povečanje dela na črno, povečanje inflacije, zahteve po rasti vseh plač glede na rast življenjskih stroškov, torej posledice, ki se bodo dolgoročno odrazile na gospodarstvu Federacije BiH, ki je bilo kolikor toliko stabilno.