Februar v Narodnem gledališču Sarajevo

SARAJEVO, (Patria) - V soboto, 2. februarja 2019, ob 19:30, bo na odru Narodnega gledališča za vse ljubitelje operne umetnosti izvedena opera skladatelja Asima Horozića “Zmaj od Bosne” v režiji Ozrena Prohića, po libretu Nijaza Alispahića.

Kostume za to opero je ustvarila kostumografinja Vanja Popović, ki je skupaj z Ozrenom Prohićem podpisala tudi scenografske rešitve.

V predstavi sodelujejo solisti in zbor Opere NPS, Balet NPS, Sanela Pepeljak, Amar Bojičić, Nadin Đipa in Sarajevska filharmonija, ki jo bo dirigiral Nada Matošević Orešković, gostja iz Hrvaške.

Trideseta leta 19. stoletja. V bosanskem mestecu Gradačac stoluje mladi in močni kapetan Husein-beg Gradaščević. Čas odstranjevanja neposlušnih bosanskih glav je minil, vendar nemir in nezadovoljstvo še trajata. Osmansko cesarstvo je oslabelo, in ena njegovih evropskih provinc (Bosna) je v središču zanimanja velikih sil. Sultan Mahmud II. in Visoka porta storita vse, da ohranita nekdanjo moč cesarstva z uvajanjem radikalnih reform, ki ne obidejo niti Bosne, “sultanove najljubše posesti”.

V Bosni še vedno tli plamen upora, in v tem zgodovinsko burnem zaporedju preraste v široko gibanje, na čelu katerega je najmlajši in najmočnejši kapetan Husein-beg Gradaščević. Začnejo se odprti spopadi bosanske vojske z Osmani, krona teh spopadov pa je veličastna zmaga Bosancev na Kosovskem polju, po kateri se Husein-kapetan z vojsko vrne v Bosno. Gradaščević se razglasi za vezirja Bosne, iz rojstnega Gradačca se preseli v vezirsko mesto Travnik, kjer začne svojo vladavino svobodne in avtonomne dežele Bosne. Sultan Mahmud II. se ne sprijazni s porazom in razvojem dogodkov v Bosni. Pripravlja se na nov vojaški pohod in naroči vnitemu Rešid-paši, naj pomiri in strezni upornike Bosance, uvede red v Bosni in privede uporniške voditelje na čelu s Husein-kapetanom kot jetnike v Carigrad. Hkrati pošlje Osmana-pašo Gradaščevića, starejšega Huseinovega brata, na mirovno misijo, ki doživi popoln neuspeh.

Bilo je zaman tudi prigovarjanje Huseinove matere Meleć-hanume, naj strezni sina in ga prepriča v pokorščino sultanu. Tudi hercegovski ajani in kapetani niso več na Husein-begovi strani, in na Sarajevskem polju, kjer se odigra odločilna bitka, mu odpovejo poslušnost in se borijo na strani Osmanov. Vojska Husein-kapetana doživi popoln poraz. Z ožjim krogom somišljenikov in družinskih članov se Husein-beg zateče v rojstni Gradačac, nato pa pobegne čez Savo v Osijek, na območje Avstro-ogrske monarhije.
Husein-beg preživlja težke dneve izgnanstva v Osijeku. Preko prijatelja fra Ilije Starčevića zaman poskuša doseči avdienco pri Metternichu ali cesarju Francu, da bi se razrešila usoda Husein-bega in njegovih prijateljev. Končno prispe Herr Apel, adjutant generala Radoševića, in prinese pisno odločitev Vojaškega sveta na Dunaju, ki naroča izročitev Husein-bega in njegovih prijateljev Beogradu, nato pa Carigradu, kjer bosta sultan in Visoka porta razrešila nadaljnji status zaprtih bosanskih upornikov. Husein-kapetan je moral spoštovati to zanj ponižujočo odločitev.

Po prihodu v Turčijo so jetniki nastanjeni v trdnjavi Trapezunt na obali Črnega morja. Spet trajajo težki dnevi zapora in negotovosti. Končno pride sultanov odposlanec in Husein-begu sporoči, da ga bo osebno sprejel sultan Mahmud II. Sultan poskuša strezniti Gradačevića, mu ponuja izpustitev prijateljev, visoka odlikovanja in lagodno življenje, samo da se odreče Bosni in boju za njeno avtonomijo. Husein-beg zavrne vse sultanove laskave ponudbe, ponovno je vrnjen v ječe Trapezunta, kjer kmalu konča svoje mlado življenje.

V četrtek, 7. februarja 2019. ob 20:00, bo na odru Narodnega gledališča Sarajevo Madžarski državni plesni ansambel slovesno odprl 25. festival Sarajevska zima 2019. pod geslom – Hrup in bes.

Madžarski državni folklorni ansambel, folklorni ansambel številka ena na Madžarskem, je bil ustanovljen leta 1951 z namenom zbiranja, ohranjanja in predstavljanja zakladov madžarskega folklora. Raznolik repertoar Madžarskega državnega folklornaga ansambla ga je uvrstil med najuspešnejše svetovne ansamble: v šestih desetletjih obstoja je ansambel nastopal v 53 državah na štirih celinah in zabaval več kot 9 milijonov ljudi. Repertoar ansambla je sestavljen iz avtentičnih in sodobnih predstav.

Ta program se poklanja tudi Kodályju Zoltanu, svetovno znanemu skladatelju, muzikologu in pedagogu. V madžarskem virtuoznem plesu lahko spremljate radosti in žalosti, pa tudi obredne praznike in vsakdanje življenje. To produkcijo zaznamujejo bogato zasenčene lirično-asociativne slike, scenski dogodki, igrive variacije prostorskih in časovnih načrtov.

V petek, 8. 2. 2019. s pričetkom ob 12:00, bo Balet Narodnega gledališča Sarajevo za najmlajše izvedel baletno pravljico „Palčica“ Hansa Christiana Andersena v režiji in koreografiji Nermine Damian.

Rojena iz ječmenovega zrna, ki ga je čarovnica podarila revni, a dobri ženski, je bila Palčica nežna in ljubka deklica. Ni bila večja od palca, zato je dobila ime Palčica. Spala je v orehovi lupini, vrtnični listič ji je služil kot odeja. Plesala je ves dan. Ko jo je zagledala gospo Žabo, si je zaželela, da bi Palčica postala žena njenemu sinu Žapcu, in jo je ukradla.
V potoku je raslo veliko lokvanjev, zato je žaba spustila Palčico. Lep beli metulj, ki je že dolgo krožil okoli Palčice, očaran nad njo. Toda Palčico je spet ukradel Hrošč, ki jo je ujel v letu in odnesel.

Kmalu zatem so jo obiskali tudi drugi hrošči, ki jim Palčica ni bila všeč. Zgražali so se: “Pa ona ima samo dve nogi. Kako je grda!”

Ponovno je Palčica ostala sama, celo poletje in jesen. Prišla je dolga in hladna zima. Gospo Miško je našla Palčico. Palčica je bila zaročena. Tokrat z gospodom Krtom. Gospod Krt je bil bogat, v žametnem dolgem plašču. Če bi privolila, bi ostala živeti v njegovi podzemni hiši.

Palčica je v temi našla premraženo in lačno lastovko, ki jo je negovala celo zimo. Ko pa je prišlo pomlad in je sonce ogrelo zemljo, je lastovka odletela. Palčica je ostala sama, žalostno pozdravljajoč sonce.

Pomoč je prišla prav od Laste, ki je ni pozabila. Leteč na krilih Laste, so prišle v deželo cvetja.

Tam je srečala Princa, ki ji je položil zlato kronico na glavo in ji dal krila na hrbet. Dobila je najlepše darilo, novo ime - Maja.

V soboto, 9. februarja s pričetkom ob 20:00, Sarajevska zima, Narodno gledališče Sarajevo in Sarajevska filharmonija napovedujejo “Gala koncert”, na katerem vam bodo sarajevski solisti Opere NPS, skupaj z umetniki iz Koreje, predstavili vrhunski umetniški spektakel.

V četrtek, 14. 2. 2019. ob 19:30, v okviru XXXV festivala Sarajevska zima 2019. na odru Narodnega gledališča Sarajevo, bo premierno izvedena drama Bertolta Brechta

“Kavkaški krog s kredo” nastala v koprodukciji s festivalom MESS, v režiji Paola Magellija, za katero sta adaptacijo in dramaturgijo naredila Željka Udovičić Pleština. Prva ponovitev je načrtovana za 15. februar 2019. ob 19:30.

Delo je napisal Bertolt Brecht, univerzalni genij, dramatik, pisatelj in pesnik, režiser in gledališki teoretik. Zasluži posebno priznanje, saj se njegove drame še danes izvajajo v gledališčih po vsem svetu. Osnovne ideje njegovih del se gibljejo v znamenju socializma, pacifizma in internacionalizma. Njegov sarkastičen slog, ki ga nikoli ne zapusti v delih, se kaže s toplim sočutjem do revnih in šibkih. Pri gradnji svojega sloga se je poslužil dosežkov in tem iz najstarejše do sodobne literature.

V soboto, 16. februarja 2019. ob 19:30, bo na odru Narodnega gledališča Sarajevo izveden balet “Okovani Prometej” v koreografiji in režiji Belme Čečo Bakrač, ki je napisala tudi libreto po motivih Eshilove tragedije „Okovani Prometej“.

V predstavi sodelujejo solisti in ansambel Baleta NPS, z gosti iz Beograda Milanom Rusom in Igorjem Pastorjem, zbor Opere NPS in Sarajevska filharmonija pod dirigentskim vodstvom Nade Matošević Orešković.

Što je dovoljeno Jupiterju, ni dovoljeno volu“, pravi stari latinski pregovor. Ali obstajajo manj vredni in bolj vredni, ali tisti, ki se štejejo za bolj vredne, lahko tlače in izkoriščajo šibkejše, ali lahko manipulacija s strahom obrne ljudi drug proti drugemu in jih pripelje do samouničenja? Baletna predstava „Okovani Prometej“ poskuša najti odgovore na ta vprašanja, hkrati pa preveriti, kje je danes empatija in kaj se je zgodilo s srečo in upanjem.

Na tej negotovi poti iskanja naletimo na lik Prometeja, ki kot upornik preraste v simbol boja za pravico in svobodo mišljenja. Zaradi potrebe po pomoči drugemu, po uporu proti tiraniji, Prometej postane žrtev neprekosljivega sistema vladanja, na čelu katerega je gospodar življenja in smrti, veliki Zeus. Notranja energija Prometeja v kriku trpečega, prenašajočega in verujočega je osnovna inspiracija za koreografijo te predstave. Skladatelj Marjan Nećak skozi svojo čarobno glasbo prinaša fantastične svetove bogov in ljudi ter s kreacijo začudnih atmosfer postavlja pred koreografa velik izziv.

Posebnost tega dela, v glasbenem in koreografskem smislu, je obred, ki je eksistencialnega pomena za like v predstavi in ki se je vsilil kot osnova za kreiranje koreografske zasnove.

V ponedeljek, 18. februarja 2019. ob 19:30. predstavo „Leptir“ v režiji Emirja. Z. Kapetanovića, in po besedilu Aleksandra Radunovića, si lahko ogledate na malem odru NPS, EN FACE.

„Dramsko besedilo Leptir ima preprosto strukturo s klasičnim dramskim zapletom, ter spoštuje Aristotelova pravila enotnosti (čas, prostor in dejanje). Ta, tako rekoč, šolski primer drame, daje igralcu možnost, da svoje igralske spretnosti izpostavi v ospredje. Brez veliko zunanjih sredstev, prevelike scenografije in brez veliko popravkov ličil in maske daje igralcu možnost, da uteleši lik iz krvi in mesa – postavljajoč v ospredje čustvo. Takšno besedilo je popolna izbira za majhen oder kamernih predstav, kakršen je mali oder Narodnega gledališča Sarajevo. Besedilo govori o odtujenosti znotraj družine, zaradi pomanjkanja komunikacije, kar je problem mnogih današnjih družin. Komunikacija znotraj družin danes poteka preko mobilnih telefonov, računalnikov in drugih sredstev komunikacije, ki ne vključujejo prisotnosti resničnega čustva. Zato so takšne predstave danes potrebnejše kot kdaj koli prej.“

Število mest je omejeno, zato vas vabimo, da pravočasno zagotovite svoje vstopnice!

V sredo, 20. 2. 2019. ob 19:30, bo na odru Narodnega gledališča Sarajevo izvedena dramska predstava „Feničanke“ v režiji Ozrena Prohića.

Adaptacija antične drame „Feničanke“ (Evripid) Lade Kaštelan ustreza današnjemu času, obravnava teme, ki so univerzalne in aktualne. Sodobni pristop k antični tragediji govori o tem, kako se je veliko stvari skozi zgodovino spremenilo, vendar se ni spremenil samo človek. Konkretno, to je zgodba, kjer se brata med seboj ubijata zaradi zavisti in boja za oblast, pa tudi zaradi usode, torej prekletstva svojih prednikov. Splošno stanje je strah – pričakovanje katastrofe, da vse izgine in se spremeni v prah.

V adaptaciji Lade Kaštelan je poudarjena feministična linija predstave. Ženske so v središču dogajanja, veliko bolj zastopane kot v Evripidovem delu. Nihče ne živi življenja, vsi gledajo, kako jim življenje mineva. Ko se odločijo za ukrepanje, je prepozno. In tako v krogu. Vsi čakajo na boljše jutri, ki nikoli ne bo prišlo, ker je v nas, ne zunaj nas. Moramo poskrbeti, da nam bo bolje, ne pa čakati, da to stori nekdo drug za nas.

V petek, 22. 2. 2019. ob 19:30, v Narodnem gledališču Sarajevo, nas čaka multimedijska promocija SUADA IN MUŠE: NOGOMETAŠ IN BALERINA, promocija knjige in filma o naših zvezdah Suadi Kavazović-Mušović, primabalerini Sarajevskega baleta in Džemaludinu Mušoviću, vrhunskem športniku, avtorja knjige: Dinko Omeragić in Indira Kučuk-Sorguč 
Avtorica filma: Indira Kučuk-Sorguč RAZSTAVA SUADA IN MUŠE: NOGOMETAŠ IN BALERINA avtorja: V. Hasanbegović in I. Kučuk-Sorguč

V soboto, 23. februarja ob 19:30, bo izvedena komedija „Buba u uhu“ v režiji Admira Glamočaka. “Buba u uhu” je eno najboljših in najpogosteje izvedenih Feydeaujevih gledaliških del. Njegova duhovita, odštekana in virtuozno napisana besedila obožuje publika po vsem svetu. Feydeaujevo gledališče je blizu farsi, polno hrupne komike, neverjetnih zapletov in absurdov.

V ponedeljek, 25. februarja ob 19:30, bo na odru Narodnega gledališča Sarajevo v okviru festivala Sarajevska zima 2019. gostovalo Narodno gledališče Brno iz Češke republike, ki bo skozi dramo “Vera” pripovedovalo življenjsko zgodbo atletinje Vere Born.

V torek, 26. februarja ob 19:30, bo na odru NPS izvedena slavna opera “Seviljski brivec” Gioachina Rossinija. V predstavi sodelujejo solisti in zbor Opere NPS, skupina „Zero Positivo“ iz Italije in Sarajevska filharmonija, ki jo bo dirigiral Dario Vučić.

Predstava je nastala v koprodukciji z Veleposlaništvom Italije v BiH. Ta postavitev Seviljskega brivca, skupina Zero Positivo želi dati popolnoma sodoben izraz. Ne bomo razkrili, kaj se bo zgodilo, lahko pa rečemo, da je predstava plod raziskav, ki je potekala skozi tri študije in tri elaborate dramaturških projektov, usmerjenih v razgaljanje in opredelitev bistva likov, osebnosti in psihičnih preobratov Rossinijevih likov.

Za dosego tega bistva, je naša postavitev osredotočena na glasbo, gib in besedo, ter zmanjšuje vse, kar je scenografski dekor in lažna vintage kostumografija, na le najnujnejše elemente. Preprosto, poskušali bomo povedati zgodbo o ljubezni med dvema mladima, znotraj katere se Rossini zabava s zapletanjem stvari, da bi dodatno poudaril ljubezen kot čustvo. Povedali jo bomo tako, kot jo vidimo mi, poveličujoč na najboljši možni na čin majhen del naše družbe.

S spoštovanjem glasbe in besedila, od katerih absolutno nimamo namena odstopati ali še huje, jih izkrivljati, upamo, da se bo ta postavitev lahko v pravem duhu približala in vstopila na konicah prstov v drugačen svet od tistega, ki smo ga vajeni vizualizirati ob omembi Seviljskega brivca. Prevzemamo tveganje, s spoštovanjem tistega, kar je po našem mnenju osnova gledališča v glasbi, torej komuniciranje čustev, po možnosti pozitivnih.

V četrtek, 28. 2. 2019. s pričetkom ob 19:30, bo na odru Narodnega gledališča Sarajevo izvedena predstava “Dama s kamelijami“, balet v dveh dejanjih in sedmih slikah po romanu Alexandrea Dumasa sina, za katerega koreografijo podpisuje Vasilij Medvedev, gost iz Rusije. V predstavi sodelujejo solisti in ansambl Baleta NPS, ob spremljavi orkestra Sarajevske filharmonije, ki jo bo dirigirala Samra Gulamović.

DUMAS SIN - O DAMI S KAMELIJAMI - ALPHONSINE PLESSIS

(Iz predgovora ponovljenemu izdanju drame Dama s kamelijami, Pariz, 1867.) Oseba, ki mi je bila vzor za junakinjo Dame s kamelijami, se je imenovala Alphonsine Plessis. Svoje ime je spremenila v bolj zveneče in uglajeno – Marie Duplessis. Bila je visoka, zelo vitka, s črnimi lasmi, rdečih in belih lic... Leta 1844., ko sem jo prvič videl, je cvetela v razkošju svoje lepote. Umrla je leta 1847. zaradi tuberkuloze v dvaindvajsetem letu starosti. Bila je ena redkih kurtizan plemenitega značaja. Zagotovo je zato umrla tako mlada.
Ni ji manjkalo duha, ne požrtvovalnosti. Konec je dočakala v revščini, v razkošnem stanovanju, ki so ga preplavili njeni upniki. Eleganca ji je bila prirojena, oblačila se je z okusom, hodila je graciozno, skoraj otmjeno. Nekateri so jo številni za žensko iz visokega društva.

Theophile Gautier ji je posvetil nekaj vrstic posmrtnega govora, v katerih je bilo videti, kako izginja ta ljubka duša, ki je, kot še nekaj drugih, greh ljubezni naredila nesmrtnega. Marie Duplessis ni doživela vsega, kar sem pripisal Margueriti Gaituer, vendar bi to lahko doživela. To, da ni ničesar žrtvovala Armand, je bilo zato, ker on tega ni hotel... Nihče je za življenja ni imenoval Dama s kamelijami. Vzdevek, ki sem ga dal Marguerite, je plod moje domišljije. Kljub temu se je posredno vrnil k Marie Duplessis leto dni po njeni smrti, ko je bil roman objavljen. Če boste na pokopališču vprašali za grob Dame s kamelijami, vas bo čuvaj odpeljal do majhnega kvadratnega spomenika, na katerem je pod imenom Alphonsine Plessis na belem marmorju pritrjen venec belih kamelij. Ta grob zdaj ima svojo legendo.

Dama s kamelijami (1848), je bila sprva napisana kot roman, kasneje pa je bila prirejena v dramo in prilagojena scenskim izvedbam.