FBiH uradno iz recesije: Novalić bi zdaj državljanom sporočil, naj več trošijo

Piše prof. dr Dženan Đonlagić  /  Patria

Premijer zvezne vlade Fadil Novalić nam sporoča, da je Federacija Bosne in Hercegovine uradno izšla iz recesije in da smo zdaj v sferi “ogrevanja” gospodarstva. To je pozitivno statistično sporočilo z vidika rahle rasti realnega BDP v letu 2015 v primerjavi z letom 2014.

Za opomin, recesija so občasna upočasnjevanja v gospodarski dejavnosti države, ki jih spremljajo sočasna poslabšanja splošnega gospodarskega ozračja, kot so padec realnega dohodka, porast brezposelnosti, nizka stopnja izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Bosna in Hercegovina ima nevzdržno prenizko stopnjo rasti realnega BDP od leta 2009, kar ni občasno, ampak nenehno upočasnjevanje.

Uradni izhod našega gospodarstva iz recesije ne pomeni, da bodo državljani živeli bolje ali da bodo imeli boljši življenjski standard. Ključno vprašanje je, zakaj vlada FBiH ne sprejema ekonomskih ukrepov, ki bi pozitivno vplivali na življenje vseh državljanov? To, kar je bilo do zdaj storjeno, je pod vsemi pričakovanji.

Pozitivni učinki obstajajo le pri nekaj kazalnikih, vendar je še veliko ekonomskih kazalnikov, ki se v zadnjih letih niso bistveno spremenili, kot so predvsem nevzdržen stopnja brezposelnosti (najvišja v Evropi), izjemno visoka neproduktivna javna poraba, prenizka raven naložb, raven plač v realnem sektorju na pragu revščine, mizerne pokojnine ter že akutni zunanjetrgovinski primanjkljaj (minus 8 milijard KM na računu blagovne menjave).

Pravzaprav so ključni ekonomski trendi v Bosni in Hercegovini v zadnjih nekaj letih kot ena „ravna črta“!

Potrošniška košarica je v zadnjih petih do šestih letih rasla dvakrat hitreje od povprečne pokojnine in plače. Rast potrošniške košarice je bila za približno 60 KM, medtem ko je povprečna pokojnina narasla za 27 KM, povprečna plača pa za približno 23 KM. Zadolženost na prebivalca v Bosni in Hercegovini znaša 3.000 KM in raste iz leta v leto.

Posebej skrb vzbuja dejstvo, da so strukturne reforme ostale na robušu reformne agende in vse, kar je bilo do zdaj storjeno, se svodi na nadaljevanje rušenja delavskega razreda.

Na koncu, mi ekonomisti vemo, da se potrošniki na recesijo odzivajo s spremembo vedenja pri potrošnji, torej trošijo bolj previdno. Zdi se mi, da bi moral zvezni premier, potem ko je sporočil, da smo izšli iz recesije, poslati novo sporočilo državljanom, da lahko zdaj več trošijo! Oprostite, samo ne analizirajte vzorcev potrošnje gospodinjstev, ki jih boste iskali pri trgovskih centrih!