Račun tudi za Schmidta: Zakonski pogoji za razpustitev parlamenta FBiH obstajajo, a Bradara ne ukrepa

Napisal: A. Čorbo-Zećo

Po včerajšnjem porazu v parlamentu Federacije, ko je bila deseta redna seja predstavniškega doma prekinjena še pred sprejetjem dnevnega reda, se vse glasneje razpravlja o tem, ali je mogoče parlament razpustiti.

To je v demokratičnih državah povsem običajna praksa, do katere se pristopi, ko parlament ni zmožen sprejemati potrebnih zakonov.

Parlament Federacije tega že dolgo ni zmožen. In to od začetka drame glede vodstva predstavniškega doma PFBiH in delovnih teles.

Tako je bil razlog za včerajšnjo prekinitev ta, da ni bil podprt sklep, ki so ga predlagale stranke parlamentarne večine, da lahko Mladen Bošković, podpredsedujoči doma, vodi to sejo na podlagi pooblastila odstopljene predsedujoče Mirjane Marinković Lepić, ki mimogrede obiskuje seje in sedi poleg Boškovića.

Ustava FBiH je precej jasna glede dela parlamenta. Po ustavi bi moral biti parlament FBiH že prej razpuščen, glede na to, da je bil proračun sprejet 25. januarja, ustava pa pravi, da predsednik Federacije razpusti oba doma, ko ne uspejo sprejeti proračuna Federacije pred začetkom proračunskega leta.

Člen 16. tudi natančneje določa, kdaj je mogoče razpustiti parlament.

„Ko predsednik Federacije ugotovi, da domova nista zmožna sprejeti potrebnih zakonov, lahko ob soglasju s podpredsednikom Federacije razpusti enega ali oba doma, s tem, da nobenega doma ne sme biti razpuščenega v obdobju enega leta od njegovega prvega sklica“.

Vendar pa Lidija Bradara, predsednica Federacije, sploh ne posveča pozornosti problematičnemu parlamentarnemu stanju v Federaciji, zaradi česar najbolj trpijo državljani.

Toda, niti ona ni nedotakljiva, še posebej, če se ne ukvarja s svojim delom in obveznostmi, ki jih je prevzela s prisego.

„Predsednika ali enega od podpredsednikov Federacije, če je prekršil prisego ali je iz drugih razlogov nevreden opravljanja funkcije, je mogoče razrešiti z odločbo ustavnega sodišča, ki postopa po zahtevi 2/3 večine glasov vsakega doma parlamenta Federacije“, je zapisano v ustavi FBiH.

Kljub temu je malo verjetno, da se bo kateri koli scenarij uresničil, saj očitno za državljane nihče ne skrbi. Pomembno je ohraniti oblast in fotelje, ki so jih, da omenimo, sedanjim funkcionarjem zagotovili Christian Schmidt, visoki predstavnik v BiH.

Zato se zastoj v parlamentu Federacije lahko fakturira tudi uradu visokega predstavnika, enako kot strankam, ki opravljajo oblast, SDP-ju, NIP-u, Naši stranki, HDZ-ju.

Ker je jasno, da med njimi vlada veliko nezaupanje. Težava je v čakanju na „paket“, v katerem bodo hkrati rešili izvolitev Marina Vukoje v ustavno sodišče BiH in imenovali vodstvo FBiH. HDZ vodi glavno besedo, „trojka“ pa pristaja na vse, samo da ostane na oblasti.