Evropski parlament sprejel resolucijo o Srebrenici, s katero obsoja genocid

Evropski parlament je danes sprejel resolucijo, s katero se spominja vseh žrtev genocida v Srebrenici in krutosti, storjenih med vojnami v nekdanji Jugoslaviji, ter vsem žrtvam izraža spoštovanje, sočutje in solidarnost z družinami žrtev, od katerih mnoge živijo brez dokončne potrditve o usodi svojih sorodnikov, poroča bh. novinska agencija Patria.

Resolucija "močno obsoja genocid v Srebrenici, odločno izjavlja, da se takšni strašni zločini ne smejo nikoli več ponoviti, in navaja, da bo storila vse v svoji moči, da prepreči ponovno storitev takšnih dejanj, ter zavrača vse oblike zanikanja, relativizacije ali napačnega razlaganja tega genocida".

Na predlog poslanca Ivana Jakovčića so bili sprejeti tudi amandmaji k resoluciji, s katerimi Evropski parlament izraža obžalovanje, da Varnostni svet ZN včeraj ni sprejel resolucije o Srebrenici, in pozdravlja soglasno odločitev Sveta ministrov BiH, da se 11. julij razglasi za dan žalovanja na celotnem ozemlju Bosne in Hercegovine. 

Resolucija, o kateri je bilo zjutraj opravljeno razpravo v Evropskem parlamentu, poudarja potrebo, da politični predstavniki v Bosni in Hercegovini priznajo preteklost, da bi skupaj delali na boljši prihodnosti za vse državljane v državi. Poudarja se pomen vloge, ki jo v tem težkem procesu lahko imajo sosednje države, verske oblasti, civilna družba, umetnost, kultura, mediji in izobraževalni sistemi.

- Poudarja se pomen dela, ki ga je v tem smislu opravilo Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, in potreba, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za pospešitev sojenj in pritožbenih postopkov ter da se jih zaključi brez nepotrebnega odlašanja; ponavlja se, da je na nacionalni ravni treba posvetiti večjo pozornost sojenjem za vojne zločine  - navaja se v resoluciji.

V dokumentu, ki so ga medsebojno uskladile vodilne poslanske skupine v Evropskem parlamentu, se ponavlja zavezanost Evropske unije evropski perspektivi in nadaljnjemu procesu pristopanja Bosne in Hercegovine ter vseh držav zahodnega Balkana k Evropski uniji. Prav tako se navaja, da sta regionalno sodelovanje in proces evropskih integracij najboljša načina sprave ter premagovanja sovraštva in delitev.

Resolucija Evropskega parlamenta poziva k razvoju izobraževalnih in kulturnih programov, ki spodbujajo razumevanje vzrokov teh krutosti in dvigujejo raven ozaveščenosti o potrebi po gojenju miru ter spodbujanju človekovih pravic in medverske tolerance.

Evropski parlament s to resolucijo "izraža svojo podporo organizacijam civilne družbe, kot so Matere enklav Srebrenica in Žepa, zaradi njihove ključne vloge pri dvigovanju ravni ozaveščenosti in gradnji širših temeljev za spravo med vsemi državljani te države".

Navedeno je, da je povod za sprejetje tega dokumenta obeležitev 20. obletnice genocida in etničnega čiščenja, ki so se zgodili med vojno v Bosni in Hercegovini na območju Srebrenice, kar bi "moralo znova opozoriti na nevarnosti ekstremnih oblik nacionalizma in nestrpnosti v družbi, ki so se dodatno poslabšale v okviru vojne".

Resolucija opozarja, da so "sile bosanskih Srbov pod poveljstvom generala Ratka Mladića in paravojaške enote, vključno z nerednimi policijskimi enotami, v nekaj dneh pokola po padcu Srebrenice množično usmrtile več kot 8.000 muslimanskih moških in dečkov, ki so poiskali zaščito na tem območju pod nadzorom Zaščitnih sil Združenih narodov (UNPROFOR); ker je bilo skoraj 30.000 žensk, otrok in starejših oseb prisilno izgnanih v kampanji etničnega čiščenja velikih razsežnosti, kar ta dogodek uvršča med največje vojne zločine, ki so se zgodili v Evropi po koncu druge svetovne vojne".

- Pokol v Srebrenici kot genocid sta priznala tudi Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) v sodbi Pritožbenega senata v zadevi Tožilec proti Radislavu Krstiću z dne 19. aprila 2004 in Meddržavno sodišče (ICJ) v zadevi v zvezi z uporabo Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Bosna in Hercegovina proti Srbiji in Črni gori) z dne 27. februarja 2007 - je navedeno v resoluciji.

Navaja se tudi, da je 30. januarja letos MKSJ "potrdilo kazen petim visokim častnikom vojske bosanskih Srbov, obsojenim za sodelovanje v genocidu v Srebrenici leta 1995, saj so bili nekateri od obsojenih častnikov neposredno podrejeni nekdanjemu vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki mu trenutno sodijo na MKSJ zaradi zločinov, vključno z genocidom".

Resolucija bo posredovana Evropskemu svetu, Evropski komisiji, vladam držav članic EU, vladi in parlamentu BiH ter njenih entitet, vladam in parlamentom držav zahodnega Balkana.