Evropski parlament pozval države članice k okrepitvi pomoči Ukrajini

(Patria) - Evropski parlament je sinoči sprejel resolucijo, s katero poziva države članice, naj znatno povečajo pomoč Ukrajini po očitnih spremembah odnosa do vojne v tej državi, ki so prišle z novo vlado v Washingtonu.

Evroposlanci menijo, da morajo EU in države članice po očitni spremembi stališč ZDA do ruske vojne agresije, ki vključuje odkrito obtoževanje Ukrajine za trenutno vojno, ohraniti svojo vlogo največjega donatorja Kijevu ter znatno povečati pomoč vojni prizadeti državi.

Poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu pozdravili predlog sporazuma o 30-dnevni prekinitvi ognja, ki sta ga dogovorila Kijev in Washington.

Izrazili so pričakovanje, da ga bo sprejela tudi Rusija, vendar opozarjajo, da mora EU dati močna varnostna jamstva za Ukrajino ter da mora biti sposobna zavrniti naglo sklenjene sporazume o prekinitvi ognja, ki bi oslabili varnost celine in jo izpostavili prihodnjim napadom Rusije.

V resoluciji je navedeno, da pogajanj o evropski varnosti ni mogoče voditi brez EU, ter izraža "osuplost" nad politiko popuščanja ameriške administracije Rusiji.

Resolucija je bila sprejeta s 442 glasovi "za", 98 proti in 126 vzdržanimi.

Prav tako poslanci menijo, da se mora EU pripraviti na povojno obnovo Ukrajine ter poudarjajo, da mora Rusija plačati ogromno škodo, povzročeno v tej državi.

Zato so pozvali k zaplembi ruskega državnega premoženja, zamrznjenega z evropskimi sankcijami, da bi ga uporabili za obrambo in obnovo Ukrajine.

Poverjenik Evropske komisije za kmetijstvo Christophe Hansen je v razpravi dejal, da je trenutno zamrznjenih 210 milijard evrov ruskega premoženja, dobiček, ustvarjen z obrestmi, pa gre Ukrajini. Ta pomoč bi po obdavčitvi lahko dosegla znesek do treh milijard evrov.

Dotaknivši se predloga, da EU zaplembi celoten znesek, je Hansen dejal, da je EK odprta za nadaljnje razprave o kakršnih koli razumnih možnostih, ki bi Rusijo prisilile, da preneha z agresijo.

Poslanci so glede te zamisli razdeljeni; del jih meni, da bi bila to primerna kazen za Rusijo zaradi njene agresije ter da je to lahko del prihodnjih reparacij Kijevu, tisti, ki nasprotujejo, pa menijo, da bi s tem ustvarili nevaren precedens.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je prejšnji teden opozorila, da mora vsaka odločitev o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja temeljiti na mednarodnem pravu.

ECB že dolgo izraža zaskrbljenost glede vpliva takšnega koraka na prihodnjo pripravljenost vlagateljev, da imajo premoženje v evrih.

- Ni na ECB, da o tem razpravlja, vendar bi vsekakor poudarila, da bo utemeljenost odločitve v mednarodnem pravu pomembna za druge vlagatelje - je dejala Lagarde.