Evropska unija objavila izvještaj o BiH, posebnu kritiku uputila vlastima u Rs

(Patria) - Visoki predstavnik EU za vanjske poslove i sigurnosnu politiku Josep Borrell objavio je Godišnji izvještaj o stanju ljudskih prava i demokratije v svetu za leto 2023.

V delu, ki se nanaša na našo državo, med drugim opozarja na nazadovanje pri zagotavljanju svobode izražanja v Rs, poudarja nujnost izvedbe volilnih reform, poroča N1.

Pritisk na novinarje in zastraševanje

Prav tako poudarja potrebo po izpolnitvi 14 prednostnih nalog, ki jih je Evropska komisija postavila pred lokalne oblasti. Opozarja tudi na politični vpliv na javne oddajnike.

"Julija 2023. so bile v kazenski zakonik entitete Rs ponovno uvedene kazni za obrekovanje, kar resno vpliva na svobodo izražanja in medijev ter predstavlja velik korak nazaj.

Politični pritiski, zastraševanje in nadlegovanje novinarjev, vključno s fizičnimi in verbalnimi napadi, so se nadaljevali tudi v letu 2023. brez ustreznega institucionalnega odziva.

Javni oddajniki so še naprej pod političnim vplivom in v negotovih finančnih razmerah," je navedeno v uvodnem delu povzetka poročila za BiH.

Dokument nadalje spominja, da je bila septembra 2023. Narodna skupščina Rs v prvem branju sprejela osnutek zakona, ki skupine civilne družbe označuje kot tuje agente, in poudarja, da bi njegova polna sprejetost predstavljala velik korak nazaj.

Spomnimo, da je bil predlog zakona včeraj umaknjen z dnevnega reda seje NSRs."

/qpost/351957/Zakon-o-stranim-agentima-povuen-iz-rasprave-u-NSRs

Zakon o 'tujih agentih' umaknjen iz obravnave v NSRs

(Patria) - Zakon o posebnem registru in javnosti dela neprofitnih organizacij, v javnosti bolj znan kot zakon o

Glede svobode združevanja se dodaja, da obstajajo omejitve spontanih združevanj in zaradi stroškov zavarovanja, svoboda združevanja pa je še posebej še vedno omejena v entiteti Rs, kjer je policija marca 2023. prepovedala LGBTI dogodek.

Parade ponosa, ki potekajo letno v prestolnici, se izvajajo redno, je navedeno v poročilu.

Potrebne reforme

V delu, ki se nanaša na delo državne vlade oziroma Sveta ministrov BiH, dokument spominja, da je novi sklic prevzel dolžnost konec januarja, po volitvah oktobra 2023., državni proračun pa je bil sprejet marca.

Vsi zakonodajni in izvršni organi na državni in entitetni ravni so bili vzpostavljeni do maja.

Poudarjeno je tudi vprašanje nujnosti izvedbe volilne reforme in odpravljanja negativnih praks v izobraževanju.

"Potrebne so obsežne reforme, ki bodo zagotovile, da bodo vsi državljani imeli možnost učinkovito uresničevati svoje politične pravice, ter da se bo tako ustavni in zakonodajni okvir države uskladil s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ugotovljeno v zadevi 'Sejdić-Finci'.

Potrebno je prenehati z delitvami v izobraževanju, da se zagotovi nediskriminatorno, vključujoče in kakovostno izobraževanje za vse, vključno s presegom prakse 'dveh šol pod eno streho'.

Nasilje na podlagi spola, slabo ravnanje z osebami, odvzetimi prostosti, in nezadostna zaščita pripadnikov manjšin, vključno z Romi, še naprej povzročajo zaskrbljenost," je navedeno v poročilu.

Glede spoštovanja človekovih pravic v kontekstu evropske integracije BiH dokument poudarja, da EU še naprej pozorno spremlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s svobodo združevanja in združevanja ter svobodo izražanja, pravicami oseb v občutljivih situacijah, vključno s pripadniki manjšin, ter enakostjo spolov.

"Polovica od 14 ključnih prednostnih nalog, navedenih v Mnenju Komisije iz leta 2019. o prošnji BiH za članstvo v EU, se nanaša na temeljne pravice.

Te prednostne naloge zahtevajo, da država okrepi nediskriminacijo in enakost spolov, zagotovi prepoved mučenja, jamči svobodo izražanja in medijev, izboljša zaščito in vključenost skupin v občutljivih situacijah ter spodbuja okolje, primerno za spravo," je poudarjeno v poročilu.

Poleg tega dokument še obravnava vprašanja dvostranskega političnega in finančnega sodelovanja EU v BiH, kjer med drugim poudarja, da je fokus podpore EU prek Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) na področju pravosodja (6,4 milijona evrov), civilne družbe in medijev.

"Sredstva EU pomagajo pri evidentiranju pogrešanih oseb (3 milijone evrov) ter pri podpori in spremljanju dela na primerih vojnih zločinov (5 milijonov evrov).

Podpora enakosti spolov (0,5 milijona evrov) se je nadaljevala v okviru Instrumenta za enakost spolov, vključno z izdelavo prvega Indeksa enakosti spolov za BiH in institucionalnih mehanizmov za enakost spolov.

Sredstva za izpolnjevanje pristopnih meril s področja varstva temeljnih pravic so se še naprej zagotavljala prek EU4HumanRights (800.000 evrov), projekta, ki neposredno podpira Ministrstvo za človekove pravice in begunce, Agencija za enakost spolov in Institucija ombudsmana za človekove pravice," je dodano v poročilu."