Evropska pravila in domače neuspešnost: Zakaj BiH plačuje CBAM namesto da polni lasten proračun

(Patria) - Od 1. januarja 2026. leta je za Bosno in Hercegovino začela veljati uporaba mehanizma za prilagajanje ogljičnih mej (CBAM), instrumenta Evropske unije, ki v praksi deluje kot nadomestilo za emisije ogljikovega dioksida.

Mehanizem zavezuje podjetja iz BiH, kot tudi iz vseh držav, ki niso članice EU, da ob izvozu blaga na trg Unije plačajo dodatne stroške Bruslju zaradi emisij CO₂ , ki nastanejo med proizvodnjo, piše hayat.ba.

CBAM zajema izdelke, katerih proizvodnja vključuje visoke emisije ogljika in ki se uvažajo v države članice EU. Med njimi so aluminij, jeklo, železo, cement, gnojila, pa tudi električna energija, kar ta mehanizem dela še posebej občutljiv za gospodarstvo Bosne in Hercegovine. Čeprav se CBAM zdaj nalaga kot neizogibnost, je pomembno poudariti, da je obstajala realna možnost, da bi BiH plačilo tega mehanizma lahko preprečila. Za to pa je bila nujna pravočasna reakcija domačih oblasti in izpolnitev nekaj ključnih pogojev, ki jih je Evropska unija jasno opredelila.

Predvsem je bilo treba vzpostaviti borzo električne energije in povezan trg, nato razviti notranji sistem trgovanja z emisijami CO₂ (EU ETS), pa tudi sprejeti strategijo podnebne nevtralnosti do leta 2050. Od navedenega je Bosna in Hercegovina delno napredovala le na področju trga električne energije.

Namreč, Predstavniški dom Parlamentarne skupščine BiH je sprejel Predlog zakona o regulatorju, prenosu in trgu električne energije, ki predstavlja osnovo za oblikovanje borze električne energije. Kljub temu, da bi zakon začel veljati, je nujno njegovo sprejetje tudi v Domu narodov, kar glede na politične odnose in blokade ni bilo realno pričakovati do konca leta 2025.

Na drugi strani je vzpostavitev notranjega sistema trgovanja z emisijami CO₂ ostala le na ravni političnih obljub. Čeprav so iz Sveta ministrov BiH, vključno s predsednico Borjano Krišto (HDZ), večkrat napovedovali njegovo uvedbo, konkretni koraki niso bili sprejeti.
EU ETS deluje po principu trgovanja z emisijskimi kvotami, oziroma pravicami do onesnaževanja.

Podjetja lahko kupujejo ali prodajajo kvote na trgu, pri čemer njihova cena temelji na ponudbi in povpraševanju. Tisti, ki zmanjšajo emisije, lahko ustvarijo finančno korist s prodajo presežnih kvot, medtem ko tisti z večjim onesnaževanjem nosijo večje stroške. Prav na ta način EU ETS predstavlja tako ekološki kot fiskalni ukrep, saj bi sredstva, zbrana skozi ta sistem, ostala v proračunih Bosne in Hercegovine.

Kaj CBAM pomeni za BiH?

V nasprotju s tem se z uporabo CBAM sredstva stekajo neposredno v proračun Evropske unije.

Glede na to, da BiH ni izzeta iz tega mehanizma, je nujno pojasniti njegove konkretne posledice. Izvozniki iz Bosne in Hercegovine bodo morali kupcem v EU predložiti podrobne podatke o letnih emisijah CO₂. Na podlagi teh podatkov bodo evropski kupci kupovali CBAM certifikate v količini, ki ustreza oddanemu ogljiku, medtem ko bo prodajo certifikatov izvajal pristojni nacionalni organ v EU.

Cena se obračuna po toni oddanega CO₂ in ni fiksna, temveč je odvisna od tržnih gibanj. V praksi se najpogosteje uporablja razpon ocenjene cene, kar dodatno otežuje načrtovanje stroškov za gospodarstvenike iz BiH.

Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je Evropska unija že pred več kot štirimi leti opozorila oblasti v Bosni in Hercegovini na neizogibnost CBAM-a. To je bil čas, ko so se lahko izpolnili potrebni pogoji in se izognili pomembnim finančnim posledicam.

Zaradi izostanka konkretnih ukrepov bi lahko bosansko-hercegovsko gospodarstvo zdaj utrpelo resne izgube. Iz Gospodarske zbornice BiH je bilo že prej ocenjeno, da bi lahko skupni strošek uvedbe CBAM-a dosegel tudi do 300 milijonov KM. Poleg tega bi lahko rast proizvodnih stroškov privedla do podražitev električne energije, kar bi imelo verižni učinek tudi na cene drugih izdelkov in storitev.

Prav zaradi tega ostaja odprto vprašanje, kako je mogoče, da v obdobju štirih let ni bilo najdeno rešitev, ki bi Bosno in Hercegovino obvarovala pred takšnim scenarijem.