Evropa se najhitreje segreva od vseh celin

(Patria) - Evropa je celina, ki se najhitreje segreva, kar povzroča vremenske pojave. Lani je v poplavah po vsej Evropi prizadelo najmanj 413.000 ljudi.

To je pokazalo poročilo Kopernikove službe za podnebne spremembe in Svetovne meteorološke organizacije za leto 2024.

Lansko leto je bilo ponovno najtoplejše zabeleženo v Evropi, z rekordnimi temperaturami v osrednjih, vzhodnih in jugovzhodnih regijah.

Neurja so bila pogosto močna, poplave pa razširjene. Opazili smo izrazit podnebni kontrast med vzhodom in zahodom – izjemno suho in vroče na vzhodu ter toplo, a vlažno na zahodu.

- To poročilo poudarja, da je Evropa celina, ki se najhitreje segreva, in da doživlja resne posledice ekstremnih vremenskih in podnebnih sprememb – pravi generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije Celeste Saulo.

Dokument, ki vključuje prispevke približno 100 znanstvenikov, ponuja vrsto zaskrbljujočih podatkov, kot je najvišja zabeležena temperatura površine morja 0,7 stopinje nad povprečjem v evropski regiji in 1,2 stopinje nad povprečjem v Sredozemlju.

Ta pokazatelj je še posebej nevaren, saj temperatura površine morja in oceanov deluje kot gorivo, ki napaja atmosferske sisteme, kar pomeni, da bolj ko je voda topla, več pare in energije se sprošča v atmosfero, kar povečuje moč neviht in ekstremnih pojavov.

Med nevihto, ki je zajela Valencijo in druge okoliške španske province, so po besedah Samanthe Burgess iz Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi, podrli nacionalne rekorde v skupni količini padavin za eno, šest in 12 ur.

Največja skupna količina padavin, izmerjena v 24 urah, je dosegla 771,8 milimetra, kar je druga največja količina, kdaj koli zabeležena v Španiji.

Po besedah te strokovnjakinje je intenzivnost padavin verjetno povezana s podnebnimi spremembami, saj dvig temperature ozračja in površine morja spodbuja kopičenje vodne pare v oblakih.

Glede ekstremnih vročin je jugovzhodna Evropa lansko poletje doživela najdaljši vročinski val v zgodovini – kar 13 zaporednih dni, pri čemer je bilo prizadetih 55 odstotkov regije.

Poleg tega so dneve podirali rekorde s "težkim toplotnim stresom" (66), s katerim merimo, kako se človeško telo odziva na vpliv visokih temperatur – in "tropskimi nočmi" (23), v katerih minimalna temperatura ni padla pod 20 stopinj.

Po drugi strani je le 31 odstotkov evropskega ozemlja imelo vsaj 90 dni zmrzali, kar je najmanjši odstotek, zabeležen do danes (povprečje je 50 odstotkov).

Glede ledenikov so vse evropske regije utrpele izgubo ledu, še posebej pa sta bili prizadeti Skandinavija in Svalbard, ki sta zabeležili največje stopnje izgube mase v svoji zgodovini: 1,8 metra povprečne debeline je bilo izgubljene v Skandinaviji in 2,7 metra na Svalbardu, ki je bil eno najhitreje segrevajočih se območij na planetu.

V poročilu pa je navedeno, da je bil dosežen napredek na področju obnovljivih virov energije, proizvodnja električne energije iz teh virov v Evropi pa je leta 2024 dosegla rekordnih 45 odstotkov, s čimer je presegla 43 odstotkov, doseženih leta 2023.