Vsaki dve leti bosanski politiki vpokličejo ljudi v vojno

Kampanje bosanskih politikov za prihajajoče volitve 2. oktobra so uspele ustvariti histerijo, družbena omrežja pa so preplavljena z vprašanji, ali bo v BiH spet vojna.

In tako se dogaja vsaki dve leti. Nekateri posamezniki z ostro retoriko razpihujejo nacionalistične strasti, ki po volitvah pojenjajo. Predvolilna retorika je dovolj, da javno razburka duhove. Vprašanje je – od kod politiki pravico, da vsaki dve leti 'vpokličejo ljudi v vojno'?

Almir Terzić, politični analitik, je v našem intervjuju ponudil zelo natančen odgovor, češ da je 'vnetljiva retorika najbolj donosna dejavnost bosanskih politikov v volilnem letu'.

- Takšen 'stari dobri recept' za homogenizacijo njihovega volilnega telesa je doslej zelo dobro deloval pri zavajanju volivcev. Konec koncev, zakaj bi kaj spreminjali, če nekaj dobro deluje. Tako bo tudi letos. Referendumi so spet v igri, grožnje prav tako, ustvarjajo se napetosti in umetne krize... Kdo je za to kriv? Prvič, volivci, ki verjamejo v to zgodbo. Namesto da bi tiste, ki jih spravljajo ob pamet, kaznovali tako, da ne bi glasovali zanje, jim podelijo zaupnico, misleč, da so pravzaprav zaščitniki njihovih 'nacionalnih interesov'. Volivci običajno spoznajo prevaro šele po koncu glasovanja; takrat namreč največji sovražniki postanejo dobri sodelavci, vendar ne z namenom uresničevanja načrtov v interesu svojega ljudstva, ampak z enim samim ciljem – osebno finančno koristjo, trdi Terzić.

Nadalje opozarja, da 'dokler bomo mislili kot trije, ne bomo delovali kot eden in ne bomo nič boljši'.

- Krivi so tudi mediji, ki so pristali na vlogo protagonista političnega goljufanja. Namesto da bi vplivali na politike in usmerjali njihova dejanja, bosanski mediji dovoljujejo politikom, da vplivajo na njihovo delo in ga usmerjajo. Politiki upravljajo medijski prostor na najbolj preračunan način, s temami in zgodbami, ki ustrezajo njihovim lastnim agendam. In to je postalo začaran krog. Mediji bi morali delovati v interesu državljanov, ne pa politikov. Če (politiki) govorijo o pomanjkanju pogojev za dosego dogovora o Mostarju, na primer, bi morali mediji oddati le kratko novico: 'Mostar še vedno na mrtvi točki', ki bi ji sledili članki in slike, ki kažejo na smeti na ulicah, potepuške pse itd., pravi Terzić.

Nenehno jih je treba opominjati na globoke posledice njihovih dejanj (ali pomanjkanja le-teh), poudarja ta analitik in dodaja, da je 'problem v tem, da so se ljudje in državljani BiH odločili za umik namesto za boj'.

- Odločili so se za beg v Nemčijo, Švedsko, Avstrijo... Dokler se ljudje in državljani BiH ne združijo v boju za rešitev BiH in preprečitev, da bi jo uničevalci vodili, boljši dnevi ne bodo prišli. V času, ko vse države balkanske regije govorijo o EU in Natu, bo BiH, čeprav se sliši noro, govorila o vojni, referendumih, razpadu, majorizaciji... Vsem, ki to počnejo, je treba povedati, da njihova zgodba ni prepričljiva in njihov načrt ne bo uspel. Vendar dvomim, da se bo to zgodilo kmalu, trdi Terzić.