Evroposlanci kritizirali Madžarsko zaradi viznega režima za Ruse in Beloruse

(Patria) - Poslanci v Evropskem parlamentu so kritizirali Madžarsko zaradi odločitve, da državljanom Rusije in Belorusije olajša pridobitev dovoljenj za prebivanje, za kar menijo, da ogroža varnost EU.

Madžarska je julija razširila svoj priseljenski program "nacionalne izkaznice", da bi ga po državljanih Srbije in Ukrajine med drugim vključila tudi Ruse in Beloruse.

Imetniku takšne izkaznice je dovoljeno delati v Madžarski brez varnostne preveritve in lahko pripelje svojo družino v državo.

Komisarka Evropske komisije za notranje zadeve Ylva Johansson je v začetku avgusta s pismom zahtevala pojasnilo Budimpešte za to odločitev v času, ko EU otežuje vstop ruskim državljanom na svoje ozemlje.

Švedska komisarka ni bila zadovoljna z odgovorom madžarskih oblasti, saj ni pojasnil dveh vprašanj: zakaj Budimpešta meni, da je bilo v tem geopolitičnem trenutku potrebno uvesti ta sistem tudi za državljane dveh držav, ki podpirata agresijo na Ukrajino, ter zakaj ti ne prestajajo strožjih varnostnih preverjanj kot drugi državljani.

Johansson je nato poslala novo pismo, na katerega še čaka odgovor.

Madžarsko, državo, ki trenutno predseduje EU, je v Strasbourgu včeraj branil minister za pravosodje Janos Boka, ki je v kratkem nagovoru dejal le, da je pravica vsake države, da izdaja dovoljenja za prebivanje komur želi, in da Madžarska izvaja preverjanja v skladu s schengenskimi pravili.

V imenu Evropske komisije (EK) je govorila komisarka Stella Kyriakides, ki je dejala, da Rusija predstavlja grožnjo za Unijo, ter da EU zato od začetka invazije leta 2022 otežuje, ne pa olajšuje vstop njenih državljanov v Evropo.

"Od začetka vojne se je število izdanih viz Rusom zmanjšalo za 90 odstotkov," je dejala Kyriakides.

Poudarila je, da so vse pogostejša poročila o ruskem vohunjenju in sabotaži v državah članicah, kar je upravičilo ukrepe zaostritve pridobivanja viz, a tudi postavilo vprašanje, zakaj se je Madžarska odločila za odločitev v nasprotni smeri.

Evroposlanci so v razpravi obsodili odločitev Madžarske, češ da gre za nejasno in nesolidarno odločitev, ki ogroža prostor prostega gibanja po Evropi.

Del njih je branil Madžarsko, pri čemer so poudarili, da je to njena suverena pravica.

Andras Laszlo, član Fidesza, stranke madžarskega premierja Viktorja Orbana, je svojo državo branil s statistiko, da so države EU po invaziji izdale kar 150.000 schengenskih viz ruskim državljanom, Madžarska pa jih je julija in avgusta izdala skupno deset.

Hrvaški poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke v EP Davor Ivo Stier je za Hino povedal, da je zelo pomembno, da Madžarska, kot tudi druge države članice schengenskega prostora, svoje stališče uskladijo z drugimi članicami, preden izvedejo takšne poteze, saj lahko resno ogrozijo koherentnost evropske politike do Rusije in Belorusije.

"Na žalost ni to prvič, ko gre za Orbana, da vidimo takšne poteze, on to uporablja tudi za domačo uporabo, s tem pa slabi položaj EU, in posredno tudi sam položaj Madžarske," pravi Stier.

Poslanec socialnih demokratov Tonino Picula meni, da gre za še eno provokacijo režima Viktorja Orbana, ki šestmesečno predsedovanje izkorišča, da pošlje celo vrsto političnih sporočil Bruslju in artikulira neevropsko politiko znotraj same EU.

Picula je naklonjen zamisli, da bi druge države članice na to odločitev Budimpešte reagirale s suspenzom schengenskega sistema na meji z Madžarsko.