Evroposlanec Šoltes za Patrijo: BiH zaostaja pri ključnih zadevah, kot je boj proti korupciji

V zadnjih dveh ali treh letih se v Bosni in Hercegovini ni spremenilo nič, kar zadeva ključne zadeve, kot je vprašanje boja proti korupciji ali svobode medijev, pravi v intervjuju za novinsko agencijo Patria slovenski evroposlanec Igor Šoltes, iz Kluba poslancev Zelenih, komentirajoč Resolucijo o napredku reform v BiH na poti v EU, ki so jo poslanci Evropskega parlamenta sprejeli v sredo popoldne.

Resolucijo, ki jo je pripravil poročevalec Evropskega parlamenta za BiH Cristian Dan Preda, je podprlo 496 poslancev, 132 jih je bilo proti in 67 vzdržanih.

V dokumentu, ki je bil sprejet v Evropskem parlamentu, so pohvaljeni nekateri koraki, ki jih je BiH doslej naredila na svoji poti v EU, hkrati pa se poziva, naj BiH preseže etnične in politične delitve, obsojeno je nasilje nad člani volilne komisije na nedavnih volitvah v Stocu ter nezakoniti referendum, izveden v Republiki Srbski.

Evroposlanec Šoltes pravi, da Zeleni niso podprli te resolucije, ter da mora BiH vložiti še več napora v izgradnjo družbe.

- Čeprav je bil namen poročevalca (Cristian Dan Preda op. a.) verjetno dober, želel je vključiti čim več amandmajev, ki bi uskladili različne poglede na Bosno in Hercegovino, smo na koncu prišli do tega, da se v zadnjih dveh ali treh letih v BiH ni spremenilo nič pri ključnih zadevah... ljudje še vedno odhajajo, nimajo toliko dela, kot bi si želeli, ekonomska situacija pa skupaj z etničnimi in drugimi vprašanji predstavlja blokado v državi – pravi Šoltes in nadaljuje:

- Po toliko letih bi morali v Bosni in Hercegovini sprejeti razmišljanje, ki bo utemeljeno na podlagi sodbe Sejdić in Finci, to pa je, da so vsi državljani v BiH enakopravni in da etnično vprašanje ni edino merilo za sodelovanje v oblasti ali kjerkoli drugje. 

Na vprašanje, ali lahko oblasti v BiH izvedejo reforme, o katerih govori, glede na visoko stopnjo korupcije v politiki, Šoltes pravi: 

- Da bi ustavili ali vsaj omejili raven korupcije, morate imeti pravosodje, ki je učinkovito, ki ne sme biti predmet korupcije. Prav tako morate imeti neodvisna telesa; najprej mislim na agencije ali komisije ali službe za boj proti korupciji, in bilo bi dobro, da so v takšnem okolju (kot je BiH op. a.) te službe morda malo tudi internacionalizirane. 

Pravi, da vlaga veliko truda, da bi v Evropski parlament, v tempelj demokratizacije, prišli predstavniki tako iz entitete Republika Srbska kot iz Federacije BiH in da bi se začeli konstruktivni pogovori o tem, kakšna naj bo Bosna in Hercegovina v naslednjih 25 letih. 

- Ključno je eno, brez želje znotraj BiH, da država napreduje, nihče od zunaj ne more vplivati na to – pravi Šoltes.

- Preteklo je 25 let od prve ustave, zdaj moramo videti, kakšna bo BiH čez 25 let. Ali je mogoče v okviru obstoječega narediti ta premik, ali obstajajo neke alternative, vendar je to stvar, o kateri je treba voditi izčrpen dialog, ob spoštovanju mednarodnega prava in mednarodnih standardov ter mentalitete regije.

Ali v Evropskem parlamentu res toliko razmišljajo o Bosni in Hercegovini in državljanih, ki tukaj živijo?

- Kot vidite, evroposlanci zdaj bolj razmišljajo o Evropi, ker se je tudi Evropa znašla v situaciji, ki ni prijetna; v terorizmu, ekonomskih krizah..., v nekaterih državah imamo visoko stopnjo brezposelnosti. In seveda migrantski krizi, ki je Evropo naredila precej ranljivo. Izkazalo se je, da je Evropa kolektiv, ki lahko odlično deluje v mirnih razmerah, vendar se po vseh teh krizah, ki so se zgodile, vse bolj postavljajo meje tudi znotraj same EU. 

Ampak mislim, da mora biti EU v stalnem stiku z Bosno in Hercegovino, da vidimo, kje lahko Evropa pomaga BiH. Treba je pomirjati napetosti, ljudem je treba pokazati, da obstaja perspektiva. Nikoli ne smemo podcenjevati Balkana. Zgodovina nas lahko veliko nauči o tem. Ne smemo reagirati prepozno. Ne pravim, da je treba skočiti ob prvem, ker je veliko manipulacije, vendar je treba čim več dialoga.