Evforija v ljudstvu - od ponedeljka enotnost

Zanimivo je, da mora pri nas Bošnjakih vedno priti do nekakšnega združevanja, ki po nepisanem pravilu pokriva vso umazanijo, ki smo si jo med seboj nanesli. Ko se združimo, o teh stvareh ne smemo več govoriti. Razlogi za prepir nas morajo zdaj združevati, o napakah pa moramo govoriti kot o vrlinah.

V zadnjem času, po sklenitvi politične zveze bošnjaških strank SDA in SBB, se v javnem medijskem prostoru najpogosteje govori o „bošnjaški enotnosti“. Za to enotnost so se najprej zavzeli voditelji obeh strank, nato pa še vrsta pomembnih osebnosti iz kulturnega, akademskega in verskega življenja. Le redkokdo razume, kaj želijo strankarski voditelji in kaj dežurni politični uradniki. Verjamem, da je osnovno sporočilo, da bi moral vsak Bošnjak slediti odločitvam teh dveh strank kot sveti črki, saj morajo Bošnjaki spoštovati „red in vodje“.

Zanimivo je, da je bil vodja HDZ, Dragan Čović, pobudnik združevanja teh strank, pa tudi največji svetovalec vodje SDA in dober prijatelj vodje SBB. Brez pomislekov lahko rečemo, da je Čović ustvarjalec „bošnjaške enotnosti“. Že zdaj je vidno, da se do njega obnašajo zelo blago, celo podaniško in da mu ustrežejo v procesu delitve oblasti. Ali je mogoče analizirati te absurdne odnose, ne da bi bil označen kot rušilec „bošnjaške enotnosti“? Ne moreš. Takoj si izdajalec, nasprotnik, odpadnik in – nisi Bošnjak.

Izenačevanje naroda z „enotnostjo“ teh strank nas postavlja v položaj politične primernosti. Takoj dobiš etiketo izdaje nacionalnih interesov. S tem smo daleč od resnih odnosov v naši družbi. Ljudje se že posmehljivo pogovarjajo: „Evforija v ljudstvu: od ponedeljka enotnost“.

Nekoč je bil iz Islamske skupnosti poslan poziv na srečanje, ki bi označilo skupne cilje. Kolikor je bil ta poziv upravičen, je bil zanikan s tem, da do zdaj ni bilo dialoga teh strank o državotvornih ciljih v interesu bošnjaškega naroda.

Vsak poziv k enotnosti v osnovi nima enotnosti, temveč označene sovražnike, ki jih je treba le še javno imenovati.

Zakaj enotnost in kdo nam je sovražnik?      

Ali bomo ustvarili pravno državo? Koliko državne pravice bomo delili, da bomo lahko govorili o enotnosti? Enotnosti koga in za koga? Sposobnih in nesposobnih, poštenih in kriminalcev? O enotnosti revnih in bogatih? Enotnosti ponižanih in tistih, ki ponižujejo? Enotnosti graditeljev in rušiteljev? Na mojo žalost in žalost milijonov drugih Bošnjakov „zunaj zveze“ je to enotnost laži in prevare. To je enotnost treh ljudi, dveh politikov in reisa, ki se je znašel v neugodnem položaju, zaradi interesov ozkega kroga ljudi.

Kako je mogoče, da je enotnost SBB in SDA pokazatelj razvoja politike Bošnjakov, ko vemo, da so te stranke na volitvah zmagale, nasprotujoče si po vseh vprašanjih: Njihovi antagonizmi so popolnoma dezorientirali volilno telo. Z redko videno brutalno kampanjo, prav dvojica vodij teh strank, sta bošnjaški korpus razdelila do vrelišča, danes pa govorita o rešilni enotnosti. Občutljivi na nacionalno vprašanje, ljudje pristajajo tudi na takšna spiniranja. Ne morem si niti predstavljati, kaj se lahko pričakuje od naslednje stopnje manipulacije javnega mnenja. Vendar pa domnevam, da nam bodo „združeni“ pojasnili, da je za Bošnjake zelo dobro, da se vzpostavi tudi tretji entitet in da je najbolje, da vsi Bošnjaki živijo na območju od Sarajeva do Tuzle.

Očitno je, kako lahko od najhujših sovražnikov interes naredi najhujše prijatelje. Danes ljudi skorajda z orožjem silijo v to njihovo enotnost. Če bi kdo slučajno prespal to leto in nekaj mesecev po volitvah, bi verjetno pomislil, da je bila predvolilna kampanja nočna mora. Imamo resen problem, ker oblast nima nobene zveze z volitvami. Politični prizor BiH gre iz skrajnosti v skrajnost. Nekoč so pljuvali po geslu bratstvo in enotnost. Zdaj pa na ves glas govorijo o enotnosti bošnjaškega naroda, kar pomeni, da smo bratje in da pripadamo istemu umetu.

Kot država smo globoko razdeljeni po etničnih šivih. V Bosni in Hercegovini ne gre za funkcionalnost naroda, temveč za funkcionalnost države. Nefunkcionalnost države, medicinsko gledano, je povezana s hiperaktivnostjo etno-politikov in motnjo pozornosti, ko gre za državo. V tem getu Bosne in Hercegovine, kjer smo stisnjeni in kjer so nam že resno zmanjšane kolektivne pravice, se ne more narediti nič drugega kot slaba konstrukcija retardirane nacionalne enotnosti, v kateri je prepovedana kritična distanca.

Kdo ve, kaj nas še čaka v tej zgodbi o „enotnosti“ dveh strank dela bošnjaške oblasti. Imamo enotnost in zvezo, le ne vemo, katera opcija formalno prevladuje. Tisti iz SDA vse bolj govorijo o zvezi, tisti iz Zveze BB pa o „moči enotnosti“. Odkar so oblikovali oblast, so popolnoma zmešali gesla, vloge in stališča. SDA in SBB bi se morala zavedati, da sta skupaj na oblasti, kar je povsem dovolj skupnih političnih ciljev in nalog. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je Bošnjakov okoli 80 % v Federaciji Bosne in Hercegovine, kar bi po vseh definicijah demokracije bilo dovolj, da oblikujejo oblast. Na žalost, celo združeni nimajo dovolj kapacitete, da bi to storili, zato so klicali Hrvate na pomoč, jim dajejoč tako tisto, kar jim pripada, kot tudi tisto, kar jim ne pripada. Kaj nam to pove, nisem prepričan, da si upam povedati na glas, da ne bi ogrozil „enotnosti“, vendar se mi zdi, da niso vsi Bošnjaki v istem vodu.

Kar zadeva njuno politično enotnost, jima sploh ne bi bilo treba imeti strank. Vse so prišle izpod plašča SDA in vse so klonirane iz SDA. Problem je malo voditeljev in še manj podpornikov. Enotnost SDA in SBB je le trenutni politični interes, ne pa nekakšna dolgoročna strategija. Kako dramatično se govori o tesnem odnosu teh dveh strank, bi se reklo, da bo kmalu prišlo do združitve teh dveh strank pod skrbnim nadzorom mecene iz Širokega Brijega. Nekaj kot SSDA – Zveza strank demokratičnih akcij.

Kljub temu bi se lahko reklo, da takšni procesi pričajo o tem, da je zelo blizu destrukcija neke ideje ali cilja. Ko se sili to rešilno enotnost, nekdo vedno nastrada. Videli smo, kaj so nam sosednje države storile Bosni v imenu enotnosti. Fašizem je zadnja stopnja enotnosti. Mi smo v prvi stopnji „kdor ni z nami, je proti nam“.

Podjarmljevanje bošnjaškega nacionalnega korpusa veliko učinkoviteje negativno homogenizira druga dva konstitutivna naroda. Zgodovinsko je razumljivo oblikovanje vlade nacionalne rešitve ali vlade nacionalne enotnosti. V teh vladah rešitve so bile vedno vključene vse politične ali ideološke opcije. Bili so tam „levi“ in „desni“ ter politični center. Pri nas se oblikuje vlada nacionalne propasti – samo da se ve.

Naj še enkrat SDA in SBB preverita, kaj jima je vzel Čovićev HDZ od oblasti, oslabljene z njuno enotnostjo. Posebej tistih ministrstev in agencij, ki so finančno dobro stoječe. Naj pogledajo, kam gre in kako se nesorazmerno preliha denar, zbran od bošnjaških davkoplačevalcev. Tam njuna nacionalna enotnost kaže, da nima nikakršne moči v odločitvah izvršilne oblasti.

Do zdaj sta SDA in SBB operacionalizirali ogromne količine bošnjaške enotnosti. Celó bi se lahko reklo, da so celo pretirali – premalo za Bosno in Hercegovino, dovolj pa za Herceg-Bosno.