EU opozorila BiH glede Južne interkonekcije: Uskladite energetske predpise ali ni denarja in napredka proti EU

(Patria) - Vodja Delegacije Evropske unije v Bosni in Hercegovini Luigi Soreca je oblasti Bosne in Hercegovine opozoril, da morajo predpise, ki se nanašajo na Južno interkonekcijo, uskladiti s predpisi EU in z obveznostmi, ki izhajajo iz Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ter procesa evropskih integracij, izve agencija Istraga.ba. V pismu, ki ga je 13. aprila letos Soreca poslal predsedujoči Sveta ministrov BiH Borjani Krišto in premieru FBiH Nerminu Nikšiću, je Soreca „pozval vse pristojne organe v Bosni in Hercegovini, da pri pripravi in sprejemanju zakonodajnih aktov na področju energetike z dolžno pozornostjo preučijo tudi obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ter procesa evropskih integracij”.

„Seznanjen sem z obstoječimi zakonodajnimi aktivnostmi v zvezi s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plinovodu Južna interkonekcija Bosna in Hercegovina in Republika Hrvaška, ki je trenutno v obravnavi za sprejetje v Parlamentu Federacije Bosne in Hercegovine. Pozivam vse pristojne organe v Bosni in Hercegovini, da pri pripravi in sprejemanju zakonodajnih aktov na področju energetike z dolžno pozornostjo preučijo tudi obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ter procesa evropskih integracij. Kot je navedeno v poročilu Evropske komisije za leto 2025, se BiH glede na trenutno stanje še vedno nahaja v zgodnji fazi priprave na področju energetike, saj je bil dosežen omejen napredek pri sprejemanju zakonskih in podzakonskih aktov o plinu in električni energiji na ravni Bosne in Hercegovine in entitet, v skladu s pravnim redom EU.

Posebej poudarjam regulativno neodvisnost, ločitev in učinkovit dostop tretjih strani kot ključne zahteve, ki jih je treba spoštovati pri kakršnih koli zakonodajnih spremembah in dopolnitvah, kot je navedeno v veljavnem pravnem redu Energetske skupnosti na področju plina (Direktiva 2009/73/ES in Uredba (ES) št. 715/2009). Oba instrumenta sta pravno zavezujoča v okviru Energetske skupnosti, zato obstaja obveznost zagotavljanja celovite uskladitve entitetnih zakonov o električni energiji in plinu. Prav tako vas spominjam, da je celovita izvedba Tretjega energetskega svežnja med ključnimi prednostnimi nalogami, navedenimi v Reformski agendi, in poudarjam nenehno neizpolnjevanje obveznosti BiH do Pogodbe o Energetski skupnosti, kar je dolgotrajen problem s tveganji za ogrožanje reforme energetskega sektorja države in njenih širših prizadevanj za evropske integracije,” je zapisal Soreca.

Pismo je bilo poslano dva dni pred tem, ko je Dom narodov FBiH sprejel spremembe Zakona o Južni plinski interkonekciji, oziroma pet dni po tem, ko so bile iste spremembe sprejete v Predstavniškem domu Parlamenta FBiH.

„Da bi ohranili zagon v pristopnem procesu, je nujno, da vse zakonodajne spremembe in dopolnitve na področju energetike, vključno s plinom, prispevajo k izpolnjevanju pristopnih obveznosti BiH. Da bi to dosegli, je ključnega pomena, da se osnutki zakonov temeljito usklajujejo interno znotraj države, kot tudi z ustreznimi službami Evropske komisije, kar pomeni deljenje osnutkov zakonodaje za oceno v zgodnji fazi procesa priprave, s čimer se zagotovi uskladitev s standardi EU. Na ta način lahko Bosna in Hercegovina nadaljuje z napredkom na svoji evropski poti in se izogne zamujenim priložnostim za nadaljnjo integracijo, pa tudi finančnim priložnostim, vključno s priložnostmi pod okriljem Reformne agende,” je navedeno v pismu z dne 13. aprila letos.

S tem je veleposlanik EU dejansko opozoril oblasti BiH, da bi zaradi neusklajenosti zakona z Evropsko unijo Bosna in Hercegovina lahko ustavila svojo evropsko pot, saj krši obveznosti iz Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju.

Namreč, Bosna in Hercegovina še nima sprejetega državnega zakona o plinu, nima regulatorja za plin niti niso prenesene obveznosti iz Tretjega energetskega svežnja. Z državnim zakonom o plinu bi moral biti ustanovljen organ za reguliranje trga plina.

Spomnimo, Parlament Federacije je prejšnji teden spremenil Zakon o Južni plinski interkonekciji. S temi spremembami je za nosilca projekta Južna plinska interkonekcija določena ameriška družba AAFS, za katero stoji Joseph Flynn, brat Michaela Flynna, lobista Milorada Dodika. Ta družba je v zakonu označena kot investitor, medtem ko je bil BH Gas izključen iz določbe o gradnji.

„Investitor bo projekt izgradnje plinovoda ‘Južna interkonekcija BiH in Republika Hrvaška’ izvedel preko:

a) izgradnje interkonekcijskega transportnega plinovoda v Bosni in Hercegovini na relaciji Posušje – Tomislavgrad – Šuica – Kupres – Bugojno – Novi Travnik/Travnik in relaciji Posušje – Grude – Široki Brijeg – Mostar;
b) izgradnje odcepa za Livno, Gornji Vakuf – Uskoplje, Donji Vakuf, Jajce ter odcepa Čapljina;
c) izgradnje dodatne relacije Kladanj – Tuzla,” je navedeno v Zakonu.

Pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z izvedbo projekta bodo urejene s Pogodbo, ki jo bosta Investitor in Vlada Federacije Bosne in Hercegovine sklenila v roku 30 dni od dneva uveljavitve sprememb zakona.

Nadalje je navedeno, da bo BH Gas, oziroma kot je navedeno v spremembah zakona „operater obstoječega transportnega sistema v FBiH kot dosedanji nosilec investicijsko-tehnične dokumentacije in veljavnih aktov, na zahtevo investitorja predal dokumentacijo v roku 15 dni od dneva vložitve zahtevka, z obveznostjo investitorja, da krije dejanske stroške, ki jih je BH Gas namenil za pripravo dokumentacije.

Da bi se ta posel realiziral, je nujno, da BiH podpiše Sporazum z Republiko Hrvaško. Predsedstvo BiH je v sredo zvečer sprejelo odločitev, da se v četrtek, tekom dneva, opravijo pogajanja z Republiko Hrvaško, da bi v petek Svet ministrov BiH dal soglasje k sporazumu, da bi ga v ponedeljek končno odobrilo Predsedstvo BiH. Podpis Sporazuma naj bi potekal v torek v Dubrovniku, ob prisotnosti ameriškega ministra za energijo Chrisa Wrighta.

Celotno besedilo predlaganega Sporazuma si lahko preberete s klikom tukaj.

„Vprašanja, povezana s sprejemanjem odločitev o skupnem izvajanju in pripadajočih naložbah, bodo urejena s posebnim Sporazumom o skupnem razvoju projekta med nosilci naložb iz člena 6 tega Sporazuma,” je navedeno v osnutku Sporazuma.

Nadalje piše, da bodo „pogodbeni stranki zagotovili uskladitev vseh podrobnosti glede projektiranja, priprave in izvedbe vseh del na izgradnji interkonekcije, ter se bosta tudi sporazumeli o uskladitvi dinamike vseh postopkov za pridobitev potrebnih soglasij in dovoljenj s strani pristojnih organov Bosne in Hercegovine in Republike Hrvaške, ter postopkov v postopkih izgradnje in uporabe plinovoda. (…) Inšpekcijski nadzor med gradnjo interkonekcije se bo izvajal v skladu s pozitivnimi zakonskimi predpisi s tega področja, ki se uporabljajo v Bosni in Hercegovini in Republiki Hrvaški. Pogodbeni stranki sta se sporazumeli, da bosta izgradnjo interkonekcije in strokovni nadzor/nadzor nad izgradnjo v celoti izvedli v skladu z nacionalnimi oziroma mednarodnimi pravili s področja nabave in/ali po pravilih finančnih institucij, odvisno od načina financiranja, ki bo pravočasno opredeljen. Vsaka pogodbena stranka bo zagotovila pripravo, financiranje in izgradnjo dela plinovoda na lastnem državnem območju v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi”.

Pristojni organi za izvajanje tega sporazuma bodo Ministrstvo za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH in Ministrstvo gospodarstva RH. Za vse vidike, povezane z izvedbo projekta v Bosni in Hercegovini, bo odgovorna Vlada Federacije BiH.

„Vlada Federacije Bosne in Hercegovine ima pooblastilo, da projekt izvede po modelu, ki ga izbere, vključno z dodelitvijo koncesije v skladu z zakonodajo Federacije Bosne in Hercegovine. Nosilec investicije je družba AAFS Infrastructure and Energy d.o.o. s sedežem v Sarajevu. Za izvedbo projekta na ozemlju Republike Hrvaške bo odgovorna Vlada Republike Hrvaške v skladu z zakonodajo Republike Hrvaške. Nosilec investicije je družba Plinacro d.o.o. s sedežem v Zagrebu,” piše v „posodobljenem” osnutku.

Spomnimo, Evropska unija je že pred tem zavrnila zahtevo Republike Hrvaške za financiranje projekta Južna interkonekcija.

(Istraga.ba