EU in Schmidt nista za izvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, odločitev 'Kovačević proti BiH' bi lahko spremenila vse!

(Patria) - Christian Schmidt, visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino, je v sredo sprejel reformo zakona, katere cilj je otežiti volilne prevare in zagotoviti preglednost, zlasti v zvezi s prihajajočimi lokalnimi volitvami jeseni. Že decembra je Schmidt pozval koalicijsko vlado, naj ta “paket celovitosti” demokratično predloži parlamentu. Vendar pa se je več koalicijskih strank, zlasti hrvaško-nacionalistična HDZ, temu uprlo.

EU je zdaj izrazila kritiko Schmidtove odločitve. EU že dolgo časa tekmuje za položaj Visokega predstavnika. Od leta 1995 je ta položaj odgovoren za izvajanje civilnih vidikov Daytonskega sporazuma preko Resolucije 1031 Varnostnega sveta ZN. V izjavi Delegacije EU v Sarajevu je poudarjeno, da bi moral Visoki predstavnik svoje pooblastilo uporabiti le kot zadnjo možnost “proti nepopravljivim nezakonitim postopkom”. “EU poudarja, da celovit mednarodni nadzor ni skladen z evropsko prihodnostjo Bosne in Hercegovine in pričakuje od vseh vpletenih strani, da v prihodnje delujejo odgovorno in zadržano,” je še navedeno v izjavi. To je mogoče razumeti kot poziv Schmidtu, naj ne uporablja svojih pooblastil prevečkrat.

Manjše število opazovalcev, kot je strokovnjak za vprašanja Bosne Bodo Weber iz Sveta za demokratizacijo, meni, da je EU še vedno pripravljena spregledati resnične namere HDZ-ja – to je etnoteritorialna delitev države. V resnici je HDZ z odločitvijo Christiana Schmidta zdaj izgubil vzvod, saj so se strinjali s “paketom celovitosti” le, če bi bili izvedeni tudi njihovi lastni zakonodajni predlogi. Po poročilih medijev naj bi imela HDZ že “dogovore” z drugimi strankami glede teh zahtev.

Po drugi strani pa obstaja tudi veliko zagovornikov Schmidtove reforme zakona – zlasti politične sile v državi, ki želijo, da bi bile volilne prevare in manipulacije manj pogoste, pa tudi Združene države Amerike ter evropski državi Nemčija in Nizozemska. Ti dve državi sta bili tudi kritični glede podpore začetku pogajanj o pristopu EU za Bosno in Hercegovino, kar je še posebej podpirala delegacija EU v Sarajevu. Berlin in Haag sta poudarila, da je dejanskega napredka pri reformah malo, vendar sta na koncu le privolila.

Sprememba stališča

Še posebej zanimiva je sprememba stališča HDZ-ja, ki je še pred nekaj meseci slavil Schmidta. Predsednik HDZ-ja Dragan Čović je v zadnjem času negativno govoril o Visokem predstavniku, čeprav je Schmidt leta 2022 na zahtevo HDZ-ja izvedel izjemno kontroverzno volilno reformo. HDZ je v zadnjih letih preko svoje sestrinske stranke v sosednji Hrvaški pridobil znaten vpliv v številnih evropskih in mednarodnih organizacijah, uspešno lobirajoč za svoje interese.

Vendar pa je to pogosto na škodo splošnih interesov Bosne in Hercegovine. HDZ se močno upira ustvarjanju nediskriminatorne države za vse državljane – kar je osnovni predpogoj za pristop k EU. Razlog za to je, da v takem civilnem okolju ne bi imela toliko moči veta. Nedavno je to izkusil tudi bosanski državljan Slaven Kovačević, ki zavrača etnične klasifikacije in se zavzema za “bolj evropsko in pravičnejšo državo”.

Lani poleti je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) izdalo sodbo, s katero je potrdilo, da ima Kovačević prav, ko trdi, da je diskriminiran v Bosni in Hercegovini zaradi obstoječega volilnega zakona. Vendar pa se je namesto izvajanja te sodbe za Kovačevića in še pet drugih sodb ESČP, ki se nanašajo na obstoječe diskriminacije in “evropeizacijo” Ustave, predsednica Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, Borjana Krišto, članica HDZ-ja, uprla Kovačeviću in uspela doseči, da je ESČP ponovno obravnaval sodbo v Veliki zbornici.

Standard je prav tako postavil številna vprašanja generalni sekretarki Sveta Evrope, Mariji Pejčinović Burić, ki je tudi nekdanja članica HDZ-ja, glede Kovačevićevega primera. ESČP je namreč ustanovila Sveta Evrope s strani držav članic. Pejčinović Burić pa ni odgovorila na večino vprašanj Standarda.

Po tem, ko je nemški poslanec Zelenih Max Lucks, ki je član nemškega Bundestaga in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, postavil vprašanje, je Pejčinović Burić odgovorila: “Kot glavna tajnica nimam vloge pri nadzoru izvajanja sodb.” Prav tako ni povezave med Politično direkcijo Sveta Evrope in Ministrskim odborom, ki nadzoruje izvajanje sodb. Načelnik Politične direkcije Sveta Evrope je namreč tudi Hrvat, Miroslav Papo.

Primer Kovačević

Lucks meni, da je postopek Burićeve “izjemno zaskrbljujoč”. Ona je glavna tajnica pomembne institucije, ki se zavzema za večjo preglednost na vladni ravni in svobodo medijev v svojih članicah. Njeno prvotno neukrepanje, nato nezadostni odgovor in končno reakcija šele po angažmaju poslanca, je v nasprotju s standardi, ki si jih je Svet Evrope postavil.

SODBA v primeru Kovačević vzbuja veliko zanimanje med pravniki. Če bi bila sodba izvedena, bi moral Ustav prestati pomembne spremembe. Sedanji Ustav temelji na Daytonskem sporazumu iz leta 1995, ki je šel na roko nacionalistom, ki so želeli razdeliti in uničiti državo Bosno in Hercegovino med vojnimi leti. Zato sedanji Ustav večinoma služi interesom teh nacionalistov, ki še naprej spodkopavajo in delno uničujejo državo.

Joseph Marko, strokovnjak za ustavo iz Graza, v članku za “verfassungsblog.de” piše, da upa, da bo Velika zbornica ESČP v primeru Kovačević sprejela sodbo, ki bo zahtevala nujne ustavne reforme, potrebne za evropsko integracijo. V primeru Kovačevića gre za to, da ni mogel glasovati za kandidate, ki jih je želel, zaradi etnoteritorialne delitve države. V Bosni in Hercegovini namreč v določenih delih države samo določene osebe, ki se štejejo v tri etnične skupine, imajo volilno pravico. Vsi ostali so diskriminirani tudi pri pasivni volilni pravici.

Zgodovinske primerjave Marko meni, da so argumenti sodnice, ki je glasovala proti večinski odločitvi, ovrženi z obstoječimi sodbami. Skliceval se je na sodbo Mathieu-Mohin in Clerfayt proti Belgiji iz leta 1987 ter sodbo v primeru Aziz proti Cipru iz leta 2004. Markov zaključek: ESČP je v belgijskem in ciprskem primeru postavil enake kriterije za sodno preverjanje aktivne volilne pravice, kot je zdaj primer v Bosni in Hercegovini. V primeru Riza proti Bolgariji iz leta 2016 in v primeru Bakirdzi in E.C. proti Madžarski iz leta 2023, je bilo to tudi potrjeno. S tem je že izven Bosne in Hercegovine vzpostavljena praksa ESČP, po kateri naj bi “vsak državljan” imel vpliv na sestavo zakonodaje brez diskriminacije.

Marko prav tako opozarja na temeljni problem Ustava Bosne in Hercegovine, ki daje prednost nacionalistom.

“Kot kažejo znanstvene študije o volilnem sistemu Bosne in Hercegovine, večnacionalnim strankam ni možnosti, da bi postale močnejše od strank, ki se ukvarjajo z delitvami, da bi ohranile monoetnično moč.”

Zanimivo je v tem kontekstu, da se ne EU, ne visoki predstavnik, ne posamezne države članice EU ne zavzemajo učinkovito in verodostojno za izvajanje vseh šest sodb ESČP, čeprav so te sodbe nujne za evropeizacijo države in kljub temu, da bi znatno okrepile zaupanje državljanov v demokracijo in vladavino prava, zaključuje v besedilu za Der Standard Adelheid Wölfl.