Ervin Omerčić na hadžu: Želja po Kabi nikoli ne mine

(Patria) - Ervin Omerčić, mladenič iz Gradačca, ki živi in dela v nemškem Münchnu, se je letos znašel med več kot dvema milijonoma muslimanov s celega sveta, ki so se zbrali v svetem mestu Meki, da bi opravili hadž – peto in zadnjo temeljno dolžnost v islamu.

Hadž je predpisana obveznost za vsakega polnoletnega muslimana, ki je zdravstveno in materialno sposoben, da jo izpolni, vsaj enkrat v življenju. To je za mnoge duhovni vrhunec vere – trenutek, ko se človek vrne k osnovam, očisti srce in zbere vse, kar ga je do takrat nosilo skozi življenje.

Za Ervina to ni bilo le potovanje z letalom iz Sarajeva v Savdsko Arabijo. To je bil, kot pravi, proces, ki je trajal – od želje, preko priprav, do končne odločitve.

– Drugič sem v Meki, prvič pa na hadžu. Čustva so še močnejša. Najboljši občutek je, ko sem se znašel pred Kaba. Preprosto, čustva prevladajo in težko je to z besedami opisati. Na ta prizor nihče ne more ostati ravnodušen – je dejal Ervin.

Skupaj s skupino hadžijev iz Bosne in Hercegovine bo Ervin opravil vse obrede hadža: umro, bivanje na Arafatu, nočitev na Muzdelifi, metanje kamenčkov na Mini ter obisk Kabe in opravljanje tavafa in sajja.

– Po umri mi je bilo najpomembneje priti sem in opraviti hadž. Zdaj, ko sem tu in ko sem spoznal ta občutek, načrtujem tudi v prihodnosti z ženo obiskovati Meko, ker preprosto, želja po Kabi nikoli ne mine – je sporočil Omerčić.

Letos iz naše dežele Meko in Medino romajo 2.222 hadžijev. Priprave so trajale mesece, pot, organizirana v sodelovanju z vodniki, zdravniškimi ekipami in logistično podporo, je znatno lažja in kakovostnejša, da lahko verniki obrede opravijo v varnosti in miru.

– Organizacija letošnjega hadža je resnično na visoki ravni. Zadovoljen sem in vsakomur priporočam, da pride sem. Hadž je treba postaviti kot prednostno nalogo, vse ostalo pa bo prišlo – je zaključil Omerčić.

V mestu, kjer živi, kot tudi v svojem Gradačcu, med družino, prijatelji in sosedi, Ervin Omerčić ni več le mladenič, ki je odšel na pot. Zdaj bo nosil naziv, ki s seboj prinaša odgovornost, a tudi globoko čast.