Eric Nelson: Čas je, da se gospodarski potencial Hercegovine osvobodi okovov politike

Piše: Eric Nelson, veleposlanik ZDA v BiH

---

Medtem ko beremo naslove o propadu Aluminija Mostar, sočustvujemo z delavci, katerih življenje je odvisno od tega podjetja, delavci, ki so si prizadevali, da bi podjetje kljub vsemu nadaljevalo delo. Vlade kantona in Federacije bi morale storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi zmanjšale udarec na družine teh delavcev. 

Čeprav se je podjetje soočalo s težkimi tržnimi razmerami, z visokimi stroški glinice in električne energije, obstajajo tudi drugi dodatni razlogi za njegov propad. Bolna resnica je, da je Aluminij počasi propadal že od ponovnega zagona proizvodnje po vojni leta 1997, saj je njegov namen postal koristiti političnim strankam, ne pa delavcem in gospodarstvu Hercegovine. Zdaj vidimo logične posledice napačnega upravljanja, za katere plačujejo delavci in njihove družine. To ni prvič, da so politiki dovolili, da podjetje bankrotira, in ne bo zadnjič, če se kaj ne spremeni. Vodje Aluminija so, delajoč v korist političnih gospodarjev, namesto da bi se prilagajali težkim tržnim razmeram, ustvarili trenutno situacijo, v kateri so delavci nenadoma ostali brez zaposlitve, od katere so odvisni oni in njihove družine.   

To bo težak čas za mnoge v Hercegovini, ki so bili odvisni od Aluminija, pa tudi za povezana podjetja. Toda ljudje v Hercegovini so močni, hercegovsko gospodarstvo pa ima veliko obetavnih sektorjev: kmetijska dobra, plantaže in vinogradi, čudovita mesta, vasi, reke in gore ter, kar je najpomembneje, talentirani ljudje, ki so pripravljeni opravljati kakovostna dela, za katera niso potrebne debele kuverte ali članstvo v stranki, ampak so ljudje nagrajeni za svoje delo. Turistični sektor BiH že beleži 13-odstotno letno rast, mostarsko letališče pa ostaja neizkoriščeno. Potrebnih je le nekaj dni, da bi se poglobili v lepote Hercegovine, zdaj pa večina obiskovalcev pride le za en dan, od česar imajo korist hrvaški avtobusni prevozniki, ne pa hoteli in prenočišča v BiH. Mostarsko letališče bi zlahka privabilo veliko več letov in turistov, če ne bi bilo pod strankarskim nadzorom in če bi delovalo v skladu s koncesijsko pogodbo, kot večina letališč v regiji. Po podatkih Svetovne turistične organizacije Združenih narodov je bil prihodek od turizma v BiH leta 2017 znašal 1,4 milijarde KM, lahko – in bi moral biti – še večji.

Čas je, da Hercegovina in Hercegovci imajo korist od legitimnega poslovanja. Na žalost, še posebej njihovi voditelji še naprej blokirajo reforme in ukrepe za izboljšanje poslovne klime. Namesto blokiranja napredka bi morali igrati vodilno vlogo pri zmanjševanju prispevkov na delo, povečanju učinkovitosti pobiranja davkov za zmanjšanje sive ekonomije, vlaganju v proizvodnjo električne energije ter sprejemanju drugih korakov, ki bi Hercegovino popeljali na pot hitrejše gospodarske rasti. 
 
Ta zgodba se nenehno ponavlja po vsej Bosni in Hercegovini, na škodo talentiranih ljudi v tej državi. MMF je pripravil seznam približno 550 bosanskohercegovskih podjetij v državni lasti, ki predstavljajo več kot 20 % BDP. Večina teh podjetij je v težkem finančnem stanju in predstavljajo skoraj 70 % dolgov za davke in prispevke v javnem sektorju. Za večino od njih ni razumnega razloga, da bi bila v lasti oblasti, razen da se političnim strankam omogoči njihov nadzor. Pod nadzorom političnih strank grozi propad tako delavcem v teh podjetjih kot gospodarstvu BiH. Zdravilo za vse to je popolna preglednost glede finančnega položaja in dolga vseh podjetij v državni lasti ter popolna depolitizacija, vključno z zaposlovanjem menedžerjev na podlagi strokovnosti, ne pa politične pripadnosti. Medtem ko bi morale nekatere družbe, kot so tiste, ki so odgovorne za komunalne storitve, ostati javne, številna druga podjetja v državni lasti potrebujejo strokovno vodenje, do katerega bi se prišlo preko koncesij ali pogodb o javno-zasebnem partnerstvu, pa tudi dotok naložb preko kakovostne prodaje zasebnemu partnerju, ki ima izkušnje v določeni panogi. To bi nato ustvarilo nova delovna mesta, nove naložbe, nove tehnologije, novo rast. 

Ne izgubljajmo časa, izboljšajmo poslovno klimo, da bi podjetja lahko začela delovati in odpirati nova delovna mesta; delajmo tudi skupaj na izboljšanju izobraževalnega sistema, ki bo ustvarjal strokovnjake, sposobne prevzeti naloge gospodarstva enaindvajsetega stoletja. Tehnološki parki v Mostarju, številni talentirani mladi ljudje, ki gradijo svojo kariero v sektorju informacijskih tehnologij, dokazujejo, da je to tudi obetaven sektor rasti v Bosni in Hercegovini. Delajte na resničnem razvoju gospodarstva v Hercegovini, da mladi ne bi odhajali drugam iskat priložnosti zase in bežali pred nacionalistično retoriko. Državljani BiH si zaslužijo boljše od "običajnega".