EP: Najmočnejši skupini imata 87 mandatov manj

(Patria) - Po projekcijah prihodnjega sklica Evropskega parlamenta imajo stranke desnega in levega centra manjšo podporo v primerjavi s prejšnjim sklicem, medtem ko zeleni, liberalci in skrajno desne stranke beležijo znaten porast.

Evropska ljudska stranka ostaja najmočnejša s 170 mesti, vendar s 46 mandati manj kot doslej, socialisti pa so drugi s 147 mesti z 40 mandati manj kot v prejšnjem sklicu, glede na ankete v 11 državah. 

Liberalci skupaj s poslanci s seznama francoskega predsednika Emmanuela Macrona naj bi imeli 103 mesta, 34 mandatov več. Evropa narodov in svoboščin, v kateri je Liga Mattea Salvinija, bi imela 71 mest, 35 mandatov več, Evropski konservativci in reformisti, v kateri so doslej najštevilčnejši poslanci iz britanske konservativne stranke, 59 mest, 18 mandatov manj. Prejšnji poslanski klub Evropa svobode in neposredne demokracije, v katerem sta italijansko antisistemsko gibanje Pet zvezd in stranka Brexit Nigela Faragea, 48 mest, šest več kot doslej.

Združena evropska levica - Nordijska zelena levica (GUE) bi dobila 46 mest, šest manj kot doslej.

Nacionalna fronta (RN), skrajno desna stranka Marine Le Pen, je na volitvah v Evropski parlament v Franciji osvojila največ glasov, kažejo dve vzporedni anketi. Anketa agencije Elabe je objavila rezultate in predvideva, da bo stranka Le Pen dobila 24 poslancev v Evropskem parlamentu, Macron pa 23. 

Tako kot v Nemčiji, kjer so po anketah osvojili 22 % glasov, so v Franciji presenečenje volitev Zeleni, ki so po IFOP-u osvojili 13 % glasov. Sledijo jim republikanci z 8 %, skrajno leva Nepokorena Francija s 6,3 % in socialisti s 6,5 % glasov, je navedeno v tej anketi.

Madžarska vladajoča stranka Fidesz bi lahko osvojila 56 % glasov na volitvah v Evropski parlament, je poročala madžarska državna televizija, sklicujoč se na anketo agencije Nezopont, ki je naklonjena vladi.  Po anketi je desničarska stranka premierja Viktorja Orbana daleč pred socialisti in levo Demokratično koalicijo, ki naj bi obe dobili okoli 10 %.

Ankete predvidevajo, da bo nacionalistični Jobbik dobil 9 %, liberalna stranka Momentum pa okoli 7 %, poroča državna televizija.

Stranki vodilni demokrščansko-socialdemokratski koaliciji v Nemčiji, Unija CDU/CSU in Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD) sta po prvih predhodnih rezultatih volitev v Evropski parlament utrpeli močne izgube, medtem ko je stranka Zeleni dosegla najboljši rezultat v zgodovini na nekaterih volitvah na zvezni ravni.

Unija CDU/CSU je po prvih predhodnih nepopolnih rezultatih osvojila 21,7 %, kar je izguba 8,3 % v primerjavi z zadnjimi volitvami pred petimi leti.

Najhujše izgube so utrpeli socialdemokrati, ki jih je volilo 11,9 % manj kot na zadnjih volitvah v EU, kar je povzročilo rezultat 15,4 %, kar je najslabša vrednost za SPD na nekaterih volitvah, ki potekajo na območju celotne Nemčije. Največji priliv glasov so dosegli Zeleni, ki so z 21,8 % glasov dosegli svoj najboljši rezultat na nekaterih zveznih volitvah. Zelene je volilo 11,1 % več volivcev kot pred petimi leti.

Desno popularna Alternativa za Nemčijo (AfD) je osvojila 10,4 % glasov, kar je 3,3 % več kot na zadnjih volitvah v EU, vendar okoli 2 % manj kot na parlamentarnih volitvah 2017.

Predsednik AfD Alexander Gauland je za slabši rezultat na volitvah obtožil kaos glede Brexita in afero Ibiza v Avstriji z tamkajšnjimi desnimi populisti.

Stranka Levica je po predhodnih nepopolnih rezultatih, objavljenih nekaj pred 19. uro, dosegla 5,6 %, liberalci (FDP) pa 5,5 %.

Volilna udeležba na teh volitvah v Evropski parlament je s 59 % skoraj 12 % večja kot na volitvah pred petimi leti.

Velik vzpon skrajne desnice na severu države in zmaga levice na jugu sta glavni značilnosti parlamentarnih volitev v Belgiji, ki je danes imela trojne volitve, volitve v zvezni parlament, za regije ter za Evropski parlament.

V Flandriji, na severu države, po prvih delnih rezultatih za zvezni parlament, stranka skrajne desnice Vlaams Belang (Flamanski interes) osvojila 17 % glasov, s čimer je postala druga stranka za Novim flamanskim zavezništvom (N-VA), nacionalistično stranko, ki je bila do decembra lani najmočnejša stranka v vladajoči koaliciji, ki je zdaj osvojila 25,5 % glasov. Tretja stranka v Flandriji so demokrati CD&V z 12,7 % glasov.

Vlaams Belang je na zadnjih volitvah 2014. imel le 5,9 % glasov, ankete pred temi volitvami pa so mu napovedovale okoli 14 %.

Po vzporednih anketah iz Valonije, frankofonske regije na jugu države, je levica še vedno najmočnejša. Zaradi težav v informacijskem sistemu še ni prvih volilnih rezultatov, objavljene so le vzporedne ankete. Po teh anketah je prva Socialistična stranka (PS) z 27 % glasov, sledijo liberalci iz Reformističnega gibanja (MR) sedanjega premierja Charlesa Michela z 19,5 % glasov, nato Zeleni z 13,5 %, demokrati (CDH) 12,5 % ter stranka skrajne levice Delavska stranka Belgije z 11 % glasov. Levica je v Valoniji že od konca prve svetovne vojne najmočnejša politična sila.

V tretji regiji glavnega mesta Bruselj, edini dvojezični belgijski regiji, a z veliko frankofonsko večino, je PS prav tako najmočnejša stranka z 20,5 % glasov, sledi MR 18 %, Zeleni (Ecolo) 18 %, socialni liberalci DeFI 13 % in CDH 10,5 %.

Evroskeptični protiimigrantski Danski narodni stranki je podpora na danskih volitvah v Evropski parlament padla, kažejo vzporedne ankete danske televizije.

Anketa televizijske mreže TV'2 kaže, da Danska narodna stranka ima 14,5 %, s skoraj pol manj podpore v primerjavi z 26,6 %, ki jo je imela leta 2014. To bi se pretvorilo v dva mandata za stranko, ki je leta 2014 osvojila štiri od 13 danskih mest. Po javni televiziji DR je Danska narodna stranka dobila še manj, 11,8 %, kar se pretvori v en mandat.

Liberalci, stranka desnega centra premierja Larsa Lokkeja Rasmussena, so dobili 20,6 %, kar je prirast skoraj štirih točk v primerjavi z letom 2014, medtem ko so opozicijski Socialni demokrati dobili 23,6 %, več za 4,5 točke, glede na vzporedno anketo DR-ja.

Po prvih ocenah je volilna udeležba na volitvah v Evropski parlament znašala med 49 % in 52 % volivcev, kar predstavlja preobrat trenda, saj je volilna udeležba od prvih neposrednih volitev leta 1979 stalno padala.