Energetska neodvisnost se začne doma: Kaj nas uči kriza okoli Hormuza?

Napisal: Senad Šepić, ustanovitelj Sarajevo Energy Foruma, vodilnega energetskega foruma v regiji

Medtem ko svet spremlja novo zaostrovanje na Bližnjem vzhodu in morebitne motnje v območju Hormuške ožine, se ponovno odpira staro, a nikoli rešeno vprašanje – koliko pravzaprav nadzorujemo lastno energijo?

Odgovor je precej neprijeten: zelo malo.

Skozi Hormuz potuje več kot petina svetovne nafte. To pomeni, da vsaka politična ali varnostna kriza na tem območju skoraj takoj postane tudi naša kriza – skozi rast cen goriv, inflacijo in dodaten pritisk na gospodarstvo. Bosna in Hercegovina tu nima nobenega vpliva, a posledice zelo dobro občuti.

Odvisnost, ki jo drago plačujemo

Naš transportni sistem je skoraj v celoti vezan na fosilna goriva. To ni le tehnično vprašanje, ampak vprašanje ekonomske varnosti.

Ko cene nafte rastejo, rastejo tudi življenjski stroški, rastejo cene blaga in storitev ter se zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva.

Z drugimi besedami, vsaka globalna kriza samodejno postane lokalni problem.

V takšnem sistemu ni stabilnosti – le stalna negotovost.

Elektrifikacija kot odgovor, ne kot trend

Električna vozila in sončne celice pogosto obravnavamo kot del “zelene agende”. Vendar aktualni globalni kontekst kaže, da gre za veliko globljo stvar – vprašanje neodvisnosti.

Kombinacija lastne proizvodnje električne energije in električnega vozila omogoča državljanom in podjetjem prvič, da izstopijo iz začaranega kroga odvisnosti od uvoženih energentov.

To v praksi pomeni energijo, proizvedeno na lastni strehi, mobilnost, ki ni odvisna od globalnih trgov, in stroške, ki so predvidljivi in dolgoročno stabilni.

To ni ideologija – to je racionalen odgovor na nestabilno okolje.

Cena: kratkoročna percepcija vs. dolgoročna realnost

Argument, da so električna vozila draga, se pogosto uporablja brez širšega konteksta.

Klasično vozilo je lahko na začetku nekoliko cenejše, vendar:

1. cena goriva je popolnoma nepredvidljiva
2. stroški vzdrževanja so visoki
3. skupni strošek se s časom povečuje

Pri električnih vozilih:

1. energija je cenejša in stabilnejša
2. vzdrževanje je minimalno
3. v kombinaciji z lastnim sončnim sistemom, strošek vožnje lahko postane skoraj zanemarljiv

V scenarijih, kot je kriza v Hormuzu, je razlika še bolj očitna – takrat namreč fosilni sistem pokaže vso svojo ranljivost.

Mit o nepraktičnosti

Eden ključnih razlogov za počasnejše sprejemanje električnih vozil je percepcija, da so nepraktična. Vendar je realnost drugačna.

Večina dnevnih voženj v BiH je znotraj 30 do 50 kilometrov – kar električna vozila pokrivajo brez kakršnih koli težav. Polnjenje doma reši največji del potreb, medtem ko se infrastruktura za javno polnjenje nenehno razvija.

Paradoksalno, prav v kriznih situacijah postanejo električna vozila praktičnejša možnost. Medtem ko gorivo lahko postane drago ali nedostopno, se električna energija proizvaja lokalno in iz več virov.

V kombinaciji s sončnimi paneli uporabnik dobi tisto, kar je danes najdragocenejše – nadzor.

Čas za spremembo paradigme

Energetska tranzicija se pogosto predstavlja kot dolgotrajen proces. Vendar geopolitične okoliščine kažejo, da se ta pospešuje – ne zaradi politike, ampak zaradi realnosti.

Sistem, ki temelji na uvozu fosilnih goriv, je centraliziran, podvržen krizam in izven našega nadzora.

Na drugi strani pa decentralizirana proizvodnja energije in električna mobilnost nudita večjo odpornost, ekonomsko stabilnost in resnično neodvisnost.

Zato vprašanje ni več, ali naj preidemo na ta model, ampak kako hitro.

In dodatno, kaj lahko osebno storimo, ko institucije ne delujejo proaktivno, je, da spoznamo, da energetska neodvisnost ne začenja na državni ravni. Začenja se na strehi naše hiše – in v naši garaži.

In kateri so trendi v razvoju te industrije in kako elektromobilnost dviga našo lastno in poslovno pozicijo na višjo raven, izveste tudi na Tretji EV WEEK konferenci in sejmu električnih in hibridnih vozil, ki bo potekal 28.-29. aprila v Sarajevu. Več o tem dogodku spremljajte na spletni strani www.ev-week.ba