Emrić pisal Krišto: Na dnevni red skupnega zasedanja Sveta ministrov BiH in Vlade Hrvaške uvrstiti problem Trgovske gore in Konvencijo ZN o pravu morja

SARAJEVO, (Patria) - Poslanec NES v Predstavniškem domu Parlamenta Bosne in Hercegovine Jasmin Emrić je predsedujoči Sveta ministrov BiH Borjani Krišto poslal predlog dnevnega reda za skupno zasedanje Sveta ministrov Bosne in Hercegovine in Vlade Republike Hrvaške.

„Glede na napovedano 3. skupno zasedanje Sveta ministrov Bosne in Hercegovine in Vlade Republike Hrvaške, ki naj bi potekalo v torek, 20. 6. 2023. v Zagrebu, in ker dnevni red še ni objavljen, vam predlagam, da v skladu s trenutno potrebo po ohranjanju, izboljšanju in razvoju dobrososedskih odnosov med Bosno in Hercegovino ter Republiko Hrvaško obvezno predlagate in razpravljate naslednje najpomembnejše točke dnevnega reda ter podpišete sporazume o njih:

1. Predlog Sporazuma o opustitvi namere Republike Hrvaške o vzpostavitvi Centra za oskrbo z radioaktivnimi odpadki na lokaciji Trgovska gora, mikrolokacija Čerkezovac, občina Dvor v Republiki Hrvaški (v nadaljevanju: Sporazum).

Predmetni Sporazum je treba predlagati in utemeljiti na že podpisanem Sporazumu med Svetom ministrov Bosne in Hercegovine ter Vlado Republike Hrvaške o sodelovanju na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja („Uradni list Bosne in Hercegovine – Mednarodne pogodbe“, št. 2/17), v katerem je izraženo prepričanje, da je sodelovanje med državama na področju varstva okolja obojestransko koristno in bo omogočilo razvoj prijateljskih odnosov, poudarjena je zavednost odgovornosti za zagotavljanje pogojev za zdravo in ohranjeno okolje za sedanje in prihodnje generacije, ter poudarjena je dejstvo, da lahko posledice dogodkov imajo čezmejni vpliv, kar se neposredno nanaša na trenutni spor glede namere Republike Hrvaške, da na lokaciji Trgovska gora, v neposredni bližini meje z našo državo, vzpostavi skladišče/odlagališče radioaktivnih in jedrskih odpadkov oziroma zgradi jedrsko napravo.

Sporazum mora vsebovati določbe, s katerimi se strani zavežeta k reševanju spora glede lokacije Trgovska gora, ki je s Programom prostorskega urejanja Republike Hrvaške, pod točko 3.4 Oskrba z odpadki, določena kot edina lokacija za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter izgradnjo odlagališča za te odpadke, tako da Vlada Republike Hrvaške upošteva uradni stav o nasprotovanju Bosne in Hercegovine navedeni lokaciji, načrtu in nameri vzpostavitve Centra za oskrbo z radioaktivnimi odpadki oziroma skladišča/odlagališča.

Prav tako se mora Vlada Republike Hrvaške s Sporazumom zavezati, da bo takoj prekinila vse dejavnosti in postopke, ki jih vodijo organi in institucije Republike Hrvaške, ter da bo v najkrajšem možnem času sprožila postopke za izbris lokacije Trgovska gora in mikrolokacije Čerkezovac iz vseh že sprejetih dokumentov s strani Vlade in Sabora Republike Hrvaške, predvsem pa iz:

- Programa prostorskega urejanja Republike Hrvaške,

- Strategije oskrbe z radioaktivnimi odpadki, izrabljenimi viri in iztrošenim jedrskim gorivom,

- Nacionalnega programa izvajanja Strategije oskrbe z radioaktivnimi odpadki, izrabljenimi viri in iztrošenim jedrskim gorivom,

kakor tudi iz drugih uradnih načrtov in programov o predmetni dejavnosti.

2. Predlog Sporazuma o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravu morja med Bosno in Hercegovino ter Republiko Hrvaško.

S predmetnim Sporazumom naj bi obe obalni državi v duhu dobrososedskih odnosov, s preprečevanjem vseh nadaljnjih sporov, rešili vsa odprta vprašanja glede morske meje ter pravic, ki pripadajo Bosni in Hercegovini kot obalni državi, vključno s prostim dostopom do odprtega morja v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravu morja (leto 1982) in Konvencijo o teritorialnem morju in obalnih pasovih (Ženeva, 29. april 1958).

Določbe Pomorskega zakonika Republike Hrvaške, ki ga je sprejel Hrvaški sabor na zasedanju 8. decembra 2004, in ga je razglasil predsednik Republike Hrvaške 14. decembra 2004 („Narodne novine – Uradni list“, št. 181/2004 z dne 21.12.2004.), ki se nanašajo na dejstvo, da je Republika Hrvaška razglasila svojo državno suverenost na pomorskem ozemlju Bosne in Hercegovine, so v bistvu ostale nespremenjene vse do danes.

Tako je nastalo dolgoletno sporenje med obema obalnima državama glede pomorstva, pomorskih pravic, suverenosti in ozemeljske celovitosti, ki ga povzročajo določbe Pomorskega zakonika, zlasti njegovi členi: 1, 6, 7 in 18.

Notranje morske vode Republike Hrvaške so s členom 7 Pomorskega zakonika določene z neprekinjeno kontinuiteto, brez upoštevanja zgodovinskih meja Bosne in Hercegovine na morju, pripadajočega dela Jadranskega morja Bosne in Hercegovine: notranje morske vode Bosne in Hercegovine (cca 14 km2) s kopensko obalo (cca 24 km) ter njenih mednarodnih pravic (splošno) in pomorskih pravic, kot samostojne in suverene države ter ene od enakopravnih naslednic Socialistične federativne republike Jugoslavije. Na ta način je, v skladu s členom 6 Pomorskega zakonika, Republika Hrvaška razglasila svojo državno suverenost na notranjih morskih vodah obalne države Bosne in Hercegovine in te so po zakonodaji Republike Hrvaške pripojene Republiki Hrvaški preko njene določene državne suverenosti na notranjih morskih vodah, ki po členu 7 Pomorskega zakonika zajemajo med drugim tudi celoten del Jadranskega morja in kopensko obalo, ki nedvomno v delu pripadata tudi obalni državi Bosni in Hercegovini.

Bosna in Hercegovina je kot ena od naslednic Socialistične federativne republike Jugoslavije postala članica Konvencije Združenih narodov o pravu morja 12. januarja 1994, ko je bila opravljena notifikacija o sukcesiji in pristopu. Na ta način je Bosna in Hercegovina podedovala vse morske pravice, ki jih je imela kot ena od šestih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije, vključno z notranjimi morskimi vodami v delu Jadranskega obalnega morja Bosne in Hercegovine ter pravico prostega dostopa do odprtega morja.

Ob upoštevanju vseh navedenih dejstev je treba s predlaganim Sporazumom opredeliti in določiti plovno pot za prost dostop Bosne in Hercegovine do odprtega morja ter urediti medsebojne odnose in upoštevanje vseh pravic obeh obalnih držav v skladu z mednarodnim pravom in ratificiranimi konvencijami.

Spoštovana predsedujoča,

Glede na pomen predlaganih tem za ohranjanje in razvoj dobrososedskih odnosov med Bosno in Hercegovino ter Republiko Hrvaško pričakujem, da boste izkoristili to priložnost skupnega zasedanja obeh vlad ter predlagali in se zavzemali za dosego sporazuma, da bi se po dolgih letih zastoja in negotovosti končno začela reševati najpomembnejša odprta in sporna vprašanja med tema dvema državama“, je navedel poslanec Emrić.

Predlog je bil posredovan tudi ministrom za zunanje zadeve, varnost, obrambo, finance in zakladnico, pravosodje, nato ministru za zunanjo trgovino in ekonomske odnose, komunikacije in promet, ministru za človekove pravice in begunce ter ministru za civilne zadeve BiH.