Čustvena nagovori in gromoglasni aplavz za Kemala Montena

Na komemoraciji Kemalu Montenu v Narodnem gledališču Sarajevo so spregovorili Ismeta Dervoz, Milan Stupar, Nikša Bratoš, Ivica Šarić in Miro Lazović. Na videozidu so se vrstile fotografije iz njegovega življenja, ansambel "Corone" pa je igral njegove velike uspešnice, piše bh. novinska agencija Patria.

S aplavzom tako močnim, da se je Narodno gledališče skoraj treslo, so pospremili Kemala Montena. Velikan glasbene scene v BiH, pa tudi v nekdanji Jugoslaviji, so ob zelo umirjenem in dostojanstvenem slovesu prijatelji, sorodniki in številni Sarajevčani pospremili svojega Moketa - Kemico, kot so ga ljubkovalno klicali.

Na komemoraciji so s primernimi govori spregovorili predvsem Ismeta Dervoz, tesna prijateljica, ki je sodelovala z Alijo Hafizovićem Hafom pri ustvarjanju besedila za pesem "Sarajevo ljubavi moja". Zbrane je obvestila, da Alija Hafizović zaradi bolezni ni mogel biti prisoten, a da je sporočil, da se še danes spominja, kako ga je Kemo poklical in rekel "tukaj imaš glasbo, ti napiši besedilo".

- Preprosto, iz svoje duše si vse spreminjal v glasbo, mesto, ljubezen, dež, svoje ljubljene. Hvala ti za vse, kar si storil za nas. Ne bom govorila poslovilnih besed, ampak ti bom zadnjič izrekla verze kot odgovor na pismo Arsenu, ki nam ga je poslal v goreče Sarajevo leta 1992. "Spet bomo mi v gluhem času skozi ploho po ulici Danijela Ozme..." - je skozi solze izgovarjala Ismeta Dervoz.

Posebno dojmljive govore sta imela tudi Milan Stup in Nikša Bratoš, medtem ko sta svoje spomine izpostavila Dino Merlin in Zdravko Čolić.

Dino Merlin je povedal, da je to prvič, da govori na kakšni komemoraciji, in ko so ga vprašali, ali to želi, je rekel, da, ker si Kemo to zasluži.

- Veliko spominov me veže na Kemo, vendar vam bom povedal tri, ki so zelo osebni. Prvi je bil, ko sem imel 10 let, je bila neka avdicija nasproti Viječnice in zapel sem pesem "Dušo moja". Takrat me je eno dekle začelo drugače gledati, to je bil moj prvi aplavz. Drugi moj spomin je povezan s Koševom. Slišal sem, moj Kemice, da je stadion Koševo tvoj drugi dom. Kaj naj naredim, da bi te spoznal, včlanim se v FK Sarajevo, rad sem imel žogo, ampak si lahko misliš, koliko sem te imel rad, ko sem to storil, da bi te spoznal. In tretjič, veliko veliko kasneje, je bila deževna dolgočasna noč v hotelu Panorama, predlagal si mi, da odigrava ruleto, ampak tega nisem nikoli počel, a tokrat sem privolil. Izgubila sva denar in takrat sem pomislil, bog, človek je vedno na izgubi, ampak zdaj mislim, da nisem, ker sem takrat dobil čas s Kemom. Naj ti je rahmet duši in večna slava, naš dragi Kemo, je povedal Merlin.

Čolić ni mogel skriti solz in je zbranim povedal, kako je Kemo pravzaprav vplival na razvoj njegove kariere.

- Bil sem študent, ko sem dobil pesem "Sinoć nisi bila tu" in ko sem zmagal na festivalu za interpretacijo. Od takrat se začne moje druženje s Kemom, bil sem del njegove družine. In nova pesem "Gori vatra" je zapečatila mojo kariero in čeprav sva se nekaj časa oddaljila in imela različna razmišljanja, sva za vedno ostala pomembna drug drugemu. In če bi lahko izbral brata, seveda razen rojenega, bi bil to Kemo - je povedal Čola.

Kemo bo pokopan ob 14:30 na pokopališču Bare v Aleji velikanov.