Emancipacija v ozadju

Avtor: Sead Omeragić

'BiH ni politično emancipirana', je v intervjuju dejala hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović.

Kaj pravzaprav pomeni 'politična emancipacija' države? Slovar pravi, da je to 'dejstvo ali proces osvoboditve od pravnih, socialnih ali političnih omejitev; osvoboditev.' Ironija je, da Hrvaška posega v notranje zadeve BiH in jo s tem dela odvisno.

Hrvaška je šla tako daleč, da je svojo domnevno skrb za bosanske Hrvate vključila v lastno ustavo – verjetno, da bi prikrila svoje resnične cilje. Daytonski mirovni sporazum sta so-podpisali Hrvaška in Srbija, saj sta bili neposredno vpleteni v vojno v Bosni in Hercegovini.

Daytonski sporazum je zahteval popolno jasnost odnosov Hrvaške z BiH kot celoto, ne le z bosanskimi Hrvati. S podpisom Daytonskega mirovnega sporazuma je Hrvaška iz garanta sporazuma postala garant številnih nesoglasij. Mednarodno pravo ne dopušča nobenega prostora za ustavno vmešavanje v zadeve druge države.

Zato ni čudno, da nihče iz BiH ni tožil naših sosedov pred kakšnim mednarodnim sodiščem. Navsezadnje legitimni hrvaški predstavnik iz BiH ni nikoli podpisal Daytonskega sporazuma; podpisniki so bili predstavniki Hrvaške. Vmešavanje je prišlo do izraza v najhujši obliki v času Tuđmanovega režima, ko je Hrvaška neposredno sodelovala v vojni proti BiH.

Obstajajo resolucije ZN, ki nedvomno obsojajo vojaško vmešavanje Hrvaške v notranje zadeve BiH. Da ne bi prišlo do zmede, so te obsodbe ZN prišle veliko pred Splitškim sporazumom med Izetbegovićem in Tuđmanom, ki je bil podpisan na zahtevo velikih sil 45 dni pred koncem vojne.

Na katere konflikte misli hrvaška predsednica? Nikoli prej ni omenila vojne vloge Hrvaške v BiH. Zdaj ima dodaten problem. Po brutalnih napadih na islamsko skupnost v Srbiji sta Hrvaška in njena predsednica Kitarović začeli zanikati Sarajevo kot središče islama v tem delu Evrope.

'Na Hrvaškem imamo majhno, a zelo aktivno, izjemno islamsko skupnost, ki daje vse od sebe, da bi upravljala procese v regiji in izolirala radikale, fundamentaliste,' je v istem intervjuju dejala Grabar Kitarović.

Njene besede se nanašajo na nekatere pomembne cilje, ki jih promovira. Odkrila je radikale in fundamentaliste v Sarajevu, ki jih je treba izolirati. Zakaj bi sicer pozivala islamsko skupnost na Hrvaškem, naj se vmešava in 'upravlja'. V začetku tega leta je v svojem govoru ob obletnici 100 let islama na Hrvaškem dejala, da je Hrvaška središče islama v Evropi. Po popisu na Hrvaškem živi 63.000 muslimanov.

Po besedah predsednice Grabar Kitarović so prevzeli vodenje regionalnih procesov. Zato naj bi upravljali islamsko skupnost v Sarajevu z 2 milijonoma članov – bosanskimi muslimani.

Izjave hrvaške predsednice so ostre, z nekoliko finejšim 'ovojem' kot izjave premierja Milanovića, ki si je pred kratkim prislužil veliko negativne publicitete, ko je BiH označil za 'veliko sranje'. Preveč je škandalov v hrvaški politiki do Bosne in Hercegovine. Med nedavnim obiskom v Stocu je hrvaški zunanji minister odkrito dejal, da je Stolac hrvaško mesto, potem ko je HVO uničil vse njegove mošeje in vrgel bosanske muslimane v koncentracijska taborišča lakote in smrti.

Dvomim, da se bo kateri od bošnjaških politikov odzval na nesprejemljive izjave hrvaške predsednice. Navsezadnje se niso odzvali na nedavno obeležitev obletnice paradržave Herceg-Bosna. Naši politiki raje prepuščajo obrambo države novinarjem in navadnim Bošnjakom. Zakaj bi to sploh morali storiti?

Ostajajo pomembni in polni sebe, in čeprav ničesar ne žrtvujejo, vzamejo najboljše iz Bosne.

V intervjuju je Kitarović dejala, da je Dodikov referendum grožnja BiH in da je on Rus. Hkrati bi se morala hrvaška predsednica vprašati o globoko poštenih odnosih, polnih razumevanja, med Čovićem in Dodikom ter vsem, kar slednji počne proti BiH.

Čović pravi, da bo BiH popeljal v Evropo. Hkrati te obljube ne daje Dodiku. Zakaj? Konflikt in delitev v BiH sta prvotno ustvarili Srbija in Hrvaška v letih 1992–1995, kar je kasneje potrdil Haag. 21 let pozneje je bila obsojena celotna vojaška in politična vrhovna oblast Srbije in Republike Srbske.

Prav tako je bil obsojen vojaški in politični vrh tako imenovane Herceg-Bosne, organizirani kriminal pa je vključeval tudi Tuđmanov režim. Haško sodišče očitno nima težav z emancipacijo.