ELMEDIN PROTI MEDNARODNI SODBI V oddaji HRT-ja Konaković ni smel odgovoriti na vprašanje, ali je Hrvaška bila agresor na BiH

SARAJEVO, (Patria) - Elmedin Konaković, zunanji minister BiH in predsednik stranke Narod in pravica, je bil ponovno v Zagrebu, a se tudi tokrat ni izkazal.

Po nedavnem diplomatskem obisku na Hrvaškem, po katerem se je moral zagovarjati, da ni pozval Hrvaške in ji dal dovoljenja, da se vmešava v notranje zadeve Bosne in Hercegovine, je bil Konaković danes gost oddaje Nedjeljom u 2 na HRT-ju in na vprašanje, ali je Hrvaška izvedla agresijo na Bosno in Hercegovino, ni smel odgovoriti v skladu s sodbami Mednarodnega sodišča.

"E, to so teme, zdaj interpretacija pravnikov, po kateri se v tej sodbi šestorke za združeni zločinski podvig lahko razbere definicija, v kateri se pravi, da je to projekt banovine, v kateri je živel Tuđman, in da je prav on bil ta. In ali je on bil ta preko ljudi iz Bosne in Hercegovine ali je sodelovanje bilo formalno, to so te teme, ki bi nam danes eksplodirale in bom tu diplomat, da zadržim ta odgovor zase," je odgovoril Konaković na postavljeno vprašanje.

"Bom diplomat in ne bom odgovoril na vprašanje, ali je Hrvaška izvedla agresijo na Bosno in Hercegovino," je dejal zunanji minister BiH @DinoKonakovic v oddaji na HRT-ju pic.twitter.com/sMt6jGIvOl

— Istraga.ba (@IstragaB) March 19, 2023

In tako je Konaković prestopil na stran tistih, ki minimizirajo in na koncu zanikajo agresijo Hrvaške na Bosno in Hercegovino. Vse zato, da bi se izognil jezi Dragana Čovića.

Na enak način, kot to počnejo hrvaški politiki in profesorji, ne izpodbijajoč sodbe, temveč sodelovanje Hrvaške.

Besedilo Petra Vidova na Faktografu iz leta 2017 je najboljši opis tega, o čemer Konaković molči zaradi osebnih političnih interesov: "Na Haškem sodišču se izpodbija nedvomno ugotovljeno dejstvo, da so bili zločini storjeni pod patronatom Franja Tuđmana, z namenom izpolnitve njegove megalomanske ideje o ustvarjanju nekakšne 'velike Hrvaške', oziroma vzpostavitve moderne hrvaške republike v mejah Banovine Hrvaške iz leta 1939. Iz istega razloga se postavlja pod vprašaj tudi dejansko dokumentirana ugotovitev sodišča, da je na ozemlju Bosne in Hercegovine med letoma 1992 in 1994 potekal mednarodni konflikt, oziroma da je Hrvaška med vojno v BiH v navedenem obdobju bila – agresor".

V Sarajevu so očitno narasli politični tokovi vazalstva, ki si zaradi koščkov oblasti dovolijo iti proti dejstvom, dokazanim na mednarodnem sodišču.

Tudi v tem primeru ni potrebe klicati Konakovića ali koga iz Hrvaške, jasno je, da je šef bh. diplomacije v podrejenem odnosu do Zagreba."