EKSKLUZIVNO Energopetrol ni mogel poslovati pozitivno pod nadzorom Ine in Mola

Piše: Armin Aljović

Hrvaški premier Andrej Plenković je napovedal, da namerava Hrvaška ponovno odkupiti delnice Ine, ki so zdaj v lasti madžarskega Mola. Sosednjo državo bi to lahko stalo približno 2 milijardi dolarjev. Za Hrvaško je Ina vprašanje nacionalnega pomena, zato nihče niti ne postavlja vprašanja denarja. Hrvaška vlada bo za kaj takega denar našla.

Medtem ko se hrvaška vlada bori za Molove delnice v Ini, vlada Federacije BiH napoveduje, da bo Ini prodala svoj delež v Energopetrolu. Večinski lastnik nekdanje bosansko-hercegovske naftne družbe Energopetrol je Ina, paket 22 odstotkov delnic Energopetrola ima tudi vlada FBiH, 11 odstotkov delnic pa imajo mali delničarji. Za vlado FBiH so delnice Energopetrola brez vrednosti. Federalni premier Novalić že mesece napoveduje, da se jih bo znebil.

Konzorcij Ina-Mol je dokapitaliziral največjo bosansko-hercegovsko naftno družbo Energopetrol leta 2006. Ina in Mol sta za paket 67 odstotkov delnic Energopetrola bosansko-hercegovski strani plačala približno 70 milijonov KM. Julija letos Mol prodaja Ini svoj delež v Energopetrolu (za vsega 500.000 KM), po čemer je Ina z več kot sto bencinskimi črpalkami Energopetrola postala tudi največji distributer naftnih derivatov v FBiH. Trenutno stanje na terenu je takšno, da se Ina kot podjetje razvija, Energopetrol pa propada. Energopetrolove črpalke, ki so na najbolj privlačnih lokacijah v Federaciji, služijo le za distribucijo Ininega goriva potrošnikom v tej bosansko-hercegovski entiteti.

Suvad Osmanagić, svetovalec premierja Fadila Novalića in predsednik Delovne skupine za pogajanja z Energopetrolom, je nedavno dejal, da so kazalniki v Energopetrolu katastrofalni. Vlada je nemočna, da bi ukrepala. Najbolje je, da vlada svoj delež v Energopetrolu proda Ini. Ina je tako ali tako večinski lastnik Energopetrola. Vlada se v Energopetrolu, trdi Osmanagić, že zdavnaj ne vmešava.

Akumulirana izguba v Energopetrolu, je dejal Osmanagić, znaša več kot 180 milijonov KM.

Kako so v Energopetrolu napihovali dolgove?

Patria je v posesti dokumentacije, ki kaže na to, da so bili milijonski dolgovi v Energopetrolu povzročeni načrtno. Krivci prihajajo iz Ine in Mola, podprti s strani domačih oblasti.

Dve stvari sta vodilni ljudje iz Ine in Mola storili po dokapitalizaciji Energopetrola, ki se bosta izkazali za usodni za nekdanjega bosansko-hercegovskega naftnega giganta; Energopetrolova veleprodaja je bila ukinjena in prenesena na Ino. To pomeni, da Energopetrol ni mogel več zaslužiti s prodajo nafte manjšim bencinskim črpalkam. Energopetrolu je ostalo le, da zasluži s prodajo goriva državljanom. To je močno zmanjšalo dobiček Energopetrola. Vse kupce iz veleprodaje, ki jih je do takrat oskrboval Energopetrol, je prevzela Ina. Dobiček Energopetrola je začel padati, dobiček Ine pa se je za toliko povečal.

Drugi kamen okoli vratu Energopetrola je bilo posojilo v višini približno 150 milijonov KM. Ina in Mol sta na račun Energopetrola prenesla približno 150 milijonov KM, na kar sta zaračunala tudi obresti. Torej novi lastnik tega denarja ni prikazal kot naložbo, čeprav je bil to dolžan storiti, ampak kot posojilo, ki ga je moral Energopetrol vrniti skupaj z obrestmi. Do leta 2015 je Energopetrol Ini in Molu na podlagi obresti za to posojilo dolgoval več kot 57 milijonov KM.

Vse to lahko kaže na to, da je bil dolg Energopetrola do Ine zavestno ustvarjen že od samega začetka, da bi uničili podjetje. Cilj uprave Ine je lahko ta, da preostali del Energopetrola, ki je v lasti vlade FBiH in malih delničarjev (skupaj 33 odstotkov), dokapitalizira za minimalen denar. Vlada FBiH ne kaže, da bi lahko ustavila namere Ine. Nasprotno, z zgodbo o milijonski zadolženosti Energopetrola že dni ustvarjajo alibi za prodajo preostalega paketa v Energopetrolu.

Strokovnjaki opozarjajo, da vlada ne sme pristati na igro Ine. Nasprotno, vlada FBiH mora sprožiti razvezo pogodbe z Ino. Za kaj takega ima več kot dovolj podlage. Pogodba o prodaji največjega deleža Energopetrola takratnemu hrvaško-madžarskemu konzorciju je problematična že od samega začetka. Nekdanja predsednika uprave Ine Tomislav Dragičević in madžarskega Mola Zolt Hernadi sta pod preiskavo Tožilstva Kantona Sarajevo prav zaradi suma nezakonitosti postopka dokapitalizacije Energopetrola.