EKONOMSKI STROKOVNJAKI ZA NAP POJASNJUJEJO Največja rast plač na svetu, državljani pa še vedno revni: BiH v pasti inflacije

(Patria) - Bosna in Hercegovina je na prvem mestu na svetu po rasti plač, je pokazalo najnovejše poročilo Trading Economicsa - organizacije, ki se ukvarja z ekonomskimi poročili in finančnimi statistikami.

Ta zelo zanimiv podatek se nanaša na oktober 2025, ko je plača v naši državi narasla za 16,20 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani - ko je prav tako rasla za 15 odstotkov.


Tabela Trading Economicsa

Vendar pa nas bh. ekonomski strokovnjaki vračajo v surovo realnost - ti podatki ne odražajo realnega stanja, saj je življenjski standard bh. državljanov zaradi visoke inflacije in rasti cen še vedno zelo nizek.

V prid njihovim trditvam gre tudi podatek Zveze samostojnih sindikatov BiH, po katerem je sindikalna potrošniška košarica za november 2025 znašala kar 3.355,25 KM.

V pogovoru za Novinsko agencijo Patria (NAP) strokovnjaki poudarjajo - niti dve povprečni (ne minimalni!) plači ne moreta pokriti potrošniške košarice, kar je izraz ogromnega siromaštva.

Povprečna neto plača v Bosni in Hercegovini za oktober 2025 je znašala 1.605 KM.

Redna profesorica na International Burch Universityju (IBU) v Sarajevu Adisa Omerbegović-Arapović pravi, da to, da je Bosna in Hercegovina zabeležila najvišjo rast plač na svetu v letu 2025, govori predvsem o naravi ekonomskih ukrepov, ki so to rast povzročili, in manj o moči gospodarstva.

- Medtem ko so se številne države, soočene s postpandemično inflacijo, poskušale obvladati rast stroškov in ohladiti povpraševanje, so naše vlade uporabile neutemeljeno administrativno zvišanje minimalne plače, ki ji je sledila korekcija plačnih koeficientov v javnem sektorju.

To je le spodbudilo inflacijo, kar potrjuje tudi rast zneska potrošniške košarice, ki v Bosni in Hercegovini že tako že več desetletij presega dve povprečni plači.

Takšen ukrep je statistično potisnil BiH na vrh globalne lestvice rasti plač, vendar so v ekonomiji ekstremni rezultati redko znak naravnega uspeha. Pogosteje so znak politike, ki deluje v nasprotju z evropskimi trendi - je dejala Omerbegović-Arapović.

Nominalna rast plač sama po sebi, dodaja profesorica, ne pove veliko, če ni podprta z rastjo produktivnosti in stabilnostjo cen.

- Glede na to, da so potrošniške cene v BiH v zadnjih desetih letih uničile tretjino kupne moči, smo med državami, ki se niso uspele spopasti z inflacijo. In prav to je ta umetno ustvarjena rast plač deloma potrdila, zato bomo imeli tudi druge težave, kot sta vzdržnost proračuna in obremenitev gospodarstva, ki mora nositi vse te slabe ekonomske politike - navaja Omerbegović-Arapović.

Opozarja, da življenjski standard ni odvisen od hitrosti rasti plač, temveč od njihove realne kupne moči.

- V državi, kjer potrošniška košarica že dolgo presega vsoto dveh povprečnih plač, problem ni kratkoročna, temveč dolgoročna strukturna šibkost. Prevelik javni sektor v primerjavi z realnim sektorjem, prevelika obremenitev gospodarstva in počasna rast produktivnosti so kronične bolezni našega gospodarstva, s katerimi se nobena vlada ne ukvarja na pravi način - poudarja Omerbegović-Arapović.

Administrativno zvišanje plač v takšnem okolju ne rešuje vzroka problema. Nasprotno, pogosto poglablja inflacijske pritiske, besede so naše sogovornice.

- Ko cene osnovnih dobrin in storitev rastejo hitreje od prihodkov, se nominalna rast plač hitro spremeni v iluzijo. Inflacija nato prevzame vlogo korektorja, zmanjšuje realno vrednost zvišanih zaslužkov - pojasnjuje Omerbegović-Arapović.

Če se trenutni trendi nadaljujejo, dodaja, bi leto 2026. lahko prineslo upočasnitev ekonomske aktivnosti. Inflacija bi lahko ostala trajno prisotna, pritiski na delodajalce, zlasti v izvoznih sektorjih, pa bi lahko povzročili slabše zaposlovanje ali celo izgubo delovnih mest.

- Fiskalno bi lahko kratkoročna rast prihodkov od davkov in prispevkov zavedla odločevalce. Vendar brez rasti produktivnosti in zasebnih naložb so takšni prihodki nestabilni. Dolgoročno postajajo tveganja za proračunsko ravnotežje in trg dela bolj izrazita - navaja Omerbegović-Arapović.

Poudarja, da se Bosna in Hercegovina po resničnem življenjskem standardu glede na višino plač ne more uvrščati, temveč po tem, kaj si te plače dejansko lahko kupijo in koliko so prihodki stabilni.

- Po tem kriteriju se BiH nahaja znatno pod povprečjem Evropske unije, pa tudi pod povprečjem nekaterih držav srednje in vzhodne Evrope, ki so imele podoben začetek. Razlog ni le nizka nominalna plača, temveč neugodno razmerje med prihodki in življenjskimi stroški - je dejala Omerbegović-Arapović.

Profesorica poudarja, da je standard gospodinjstev odvisen od dodatnih virov - dela več članov družine, nakazil iz tujine ali zadolževanja.

- Resnični življenjski standard vključuje tudi varnost zaposlitve, dostopnost stanovanj, ceno energije, kakovost javnih storitev in možnost dolgoročnega načrtovanja življenja. Po teh kazalnikih BiH bolj spominja na gospodarstva z nizkim dohodkom izven Evrope kot na države, ki so uspele konvergirati proti povprečju EU - poudarja Omerbegović-Arapović.

Z drugimi besedami, nadaljuje, čeprav so plače nominalno nizke v primerjavi s svetom, je resnični problem, da so realne plače še nižje glede na cene in tveganja, s katerimi živijo državljani.

- Dokler rast plač ne bo rezultat večje produktivnosti, večje konkurenčnosti in stabilnejših institucij, bo Bosna in Hercegovina ostala v spodnjem delu evropske lestvice življenjskega standarda - ne glede na občasne statistične skoke zaslužkov - je zaključila Omerbegović-Arapović v pogovoru za NAP.


Omerbegović-Arapović: BiH je znatno pod povprečjem EU

Ekonomski strokovnjak Igor Gavran meni, da dejstvo, da se je Bosna in Hercegovina statistično uvrstila med države z najvišjo rastjo plač na svetu, ne govori o tem, da se je življenjski standard bh. državljanov povečal, oziroma da so plače v naši državi dosegle neko astronomsko raven.

Natančneje, dodaja, gre bolj za to, da so bile plače v Bosni in Hercegovini na zelo mizerni ravni in so še vedno daleč pod povprečjem plač v razvitejših državah.

- Ta rast deloma predstavlja postopno dohitevanje neke normalne ravni plač, vendar je na žalost v največji meri gre za usklajevanje z inflacijo. Večina te rasti se v realnem smislu ne zgodi, ampak gre za nominalno zvišanje plač, ki s časom izgublja vrednost in tako iz leta v leto imamo nominalno višje plače, dejansko pa nižji življenjski standard - pravi Gavran.

Opozarja, da bo, če se zvišanje plač ohrani na trenutni ravni, oziroma če letos ne bo nadaljnjih zvišanj minimalne plače, raven plač v BiH še vedno prenizka in za večino zaposlenih nezadostna, da bi jim omogočila normalno in udobno življenje.

Če bi prišlo do nadaljnjega zvišanja minimalne, in posledično povprečne plače v BiH, bi bili učinki odvisni predvsem od tega, na kakšen način bi bilo to izvedeno.

- Če se to zgodi na način, ki je podoben dosedanjemu, ne da bi upoštevali inflacijo, bo rezultat spet podoben - ta vrednost se bo hitro izgubila. Če bi pa letošnje leto izkoristili za drugačen odnos do trga in gibanja cen, če bi ukrepali za njihovo znižanje in vračanje v realne okvire, potem tudi zvišanje plače ne bi bilo več tako nujno, saj bi se življenjski stroški zmanjšali, s tem pa bi se izboljšal življenjski standard. Na žalost, ne vidimo takšnih znakov - dodaja Gavran.

Glede splošnega zvišanja plač letos, nadaljuje naš sogovornik, je, vsaj po trenutnih napovedih, za večino državljanov minimalno, zvišanja pa so bistveno večja le za tiste, ki delajo v javnem sektorju, oziroma v administraciji, predvsem v FBiH.

- Podobno je tudi s pokojninami. Zvišanja za večino upokojencev so minimalna, medtem ko bodo "najbogatejši", torej tisti, ki prejemajo maksimalne pokojnine, če se napovedi v FBiH uresničijo, imeli astronomska zvišanja - poudarja Gavran.

Navedel je dva ključna dejavnika, zaradi katerih mora biti zvišanje plač v BiH višje kot v okolici in preostalem svetu - bistveno hitrejša rast cen in znatno višja in povsem neupravičena raven inflacije ter izjemno nizka začetna raven.

- Mi moramo plače v prihodnje preprosto zviševati, sicer bo življenjski standard ostal na tako nizki ravni, da lahko le pričakujemo nadaljevanje izseljevanja in vse manj prebivalcev v Bosni in Hercegovini.

Glede na to, da je leto 2026. volilno leto, pričakujem še manj konkretnega dela in reform, še več zadolževanja in populizma ter najpraznejših obljub. In nič od navedenega se ne more pozitivno odraziti na gospodarstvo - zaključuje Gavran v pogovoru za NAP.


Gavran: Pričakujem še več zadolževanja in populizma

Zvezni poslanec in ekonomski strokovnjak Admir Čavalić, ki se je ozrl na podatek, da je BiH prva v svetu po rasti plač v oktobru 2025, pravi, da gre za rast nominalnih plač in da je bilo pričakovati takšne kazalnike.

- To pa ne pove veliko v kontekstu realne rasti, dejstvo je, da rast ni bila utemeljena na rasti produktivnosti in gospodarstva, temveč na preprostih dekretih vlad obeh entitet - kar nas je tudi uvrstilo ob države, kot sta Belorusija in Srbija.

Vsi vemo, da to niso ravno ekonomski tigri Evrope in sveta. Ta izolirani kazalnik več govori o načinu sprejemanja odločitev na področju ekonomskih politik v državi, kot pa o resničnem blagostanju njenih državljanov - govori Čavalić.

Vprašali smo ga, v kolikšni meri rast plač resnično odraža izboljšanje realnega življenjskega standarda državljanov Bosne in Hercegovine, glede na inflacijo in rast cen potrošniške košarice?

- Tam je inflacija, oziroma zvišanje cen končnih izdelkov in storitev, pa tudi upad zaposlenosti, upad industrijske proizvodnje in relativno skromna ocena rasti BDP-ja.

Ko se vse to postavi v širši kontekst, postanejo stvari jasnejše glede realnega življenjskega standarda državljanov. Zato ne preseneča reakcija državljanov na ta kazalnik - nam je dejal Čavalić.

Njegova pričakovanja so, da bo leto 2026. izziv letos glede stanja na trgu dela in makroekonomske stabilnosti Bosne in Hercegovine.

- Poleg geopolitične negotovosti in še vedno slabega stanja v Nemčiji, imamo svoje domače izzive - od volilnega leta, zadolževanja in potrošniških proračunov, pa vse do tega, da se splošni upad zaposlenosti ni ustavil (vprašanje je, kaj bo razkrila januarska statistika).

Ne vzpodbuja rast osnov za obrtnike in nekatera poklice. Vse se bo to preneslo na končne potrošnike - dodal je Čavalić.


Čavalić: 2026. bo izziv letos

Profesor na Ekonomski fakulteti v Sarajevu Muharem Karamujić pravi, da je vse to, kar je bilo do zdaj narejeno, bilo popolnoma neizvirno.

- Nimamo nikakršnih normalnih ekonomskih politik. Čeprav morajo imeti predvsem razvojno komponento, je bilo to, kar smo imeli, večinoma zvišanje davkov, v času, ko se to ne bi smelo zgoditi.

Normalna logika je, ko ste pod pritiskom - potrebujete pomoč, ko ste povsem v formi - takrat lahko pomagate drugim.

Naše gospodarstvo je pod velikim pritiskom tako od zunaj kot od znotraj: našim nakaradnim sistemom od znotraj, in od zunaj recesijskim okoljem, ki se generira predvsem v Nemčiji, nato pa se širi na preostalo Evropo - govori Karamujić.

Poudarja, da se bh. izvozniki mučijo, in dodaja, da so oni "resnični čarovniki".

- Naše gospodarstvo je edino, ki ustvarja dodano vrednost, ostalo pa samo iz leve v desni žep. Zdaj smo imeli zvišanje minimalne plače, kar je zvišanje davkov, ki ga lahko zvišate na dva načina - zvišanje osnove ali zvišanje stopnje. Tokrat se je zvišala osnova.

Na podlagi tega zvišanja davkov so v letu pobrali več 850-900 milijonov KM. In kot rezultat tega smo izgubili približno 12.000 - 13.000 ljudi službo. Gospodarstvo se je zmanjšalo, ubili so delovna mesta.

To je porazno, s tem nismo nič pridobili. Najboljši pokazatelj rasti gospodarstva je rast gospodarskega razvoja, rast izvoza, rast proizvodnje - ne samo blaga, ampak tudi storitev. Vendar pa pri nas to stagnira in pada - poudarja Karamujić.

Opozarja, da je Vlada FBiH z uvedbo nedeljske zaposlitve onemogočila ljudem, da med drugim, zaslužijo tudi od turizma. Prihajajo nam predvsem regionalni turisti.

- Onemogočili so našim tukaj, da delajo, kot, da je nedelja prost dan, vendar ni prost dan, vsi to vemo, to je znana laž. Nobenih razvojnih ukrepov nismo imeli.

In zdaj imamo tisto famozno fiskalizacijo, kot da odkrivamo toplo vodo, kar je spet zvišanje davkov, oziroma davčne osnove. In spet v času, ko ste šibki, vas dodatno obremenjujejo. Popolnoma narobe - je dejal Karamujić.

Poudarja, da potrebujemo razvojne politike, nekaj, kar bo pomagalo gospodarstvu, da skoči, da zaposli več ljudi, da gospodarstvo lažje diha.

- Letos bi bilo veliko bolje, če ne bi ničesar naredili, če sploh ne bi posredovali. Vendar pa so posredovali in imamo rezultate, kakršne imamo. Potrebujemo dober menedžment gospodarstva, normalno kot vsako gospodinjstvo. Lahko veliko zaslužite, vendar če nimate dobrega menedžerja, bo vse šlo po zlu.

Vendar pa tega očitno ne bomo dobili od te vlade, nismo ga imeli pa tudi prej, da bom iskren. Moramo zahtevati, da dobimo kakovostne ljudi na pravih mestih, ki lahko naredijo pozitivne premike. Veliko jih je, veliko je načinov, kako se to dela, ne rabimo odkrivati tople vode.

Če bodo tako nadaljevali tudi v letu 2026., nas bodo še naprej dušili, kupna moč bo padala. Dokler kaj nekje povsem ne poči. Potem pa niti dve povprečni plači ne moreta pokriti potrošniške košarice. Povprečni, ne minimalni. To je izraz ogromnega siromaštva.

Približno 70-75 odstotkov vseh zaposlenih je pod povprečno plačo. Tudi ko dva delata, sta še vedno revna. Potrošniška košarica je meja siromaštva - je dodal Karamujić v pogovoru za NAP.


Karamujić: Nimamo normalnih ekonomskih politik

(D.K.)