Gospodarska rast na Zahodnem Balkanu stabilna kljub globalni negotovosti, vendar počasnejša od pričakovane

(Patria) - Gospodarska rast na Zahodnem Balkanu bo po napovedih zmerno upočasnjena v letu 2025, in sicer zaradi šibkejšega zunanjega povpraševanja in gospodarske negotovosti, ki jo prinaša nadaljnji razvoj globalnih trgovinskih politik. To bi lahko negativno vplivalo na zaupanje gospodarstva in potrošnikov, navaja danes objavljeno Redno gospodarsko poročilo Svetovne banke za Zahodni Balkan.

Svetovna banka napoveduje, da bo skupna stopnja gospodarske rasti Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore,
Kosova, Severne Makedonije in Srbije dosegla 3,2 % v letu 2025, kar je za 0,5 odstotne točke nižje v primerjavi s
prejšnjimi napovedmi. V letu 2026 se pričakuje pospešitev rasti na 3,5 %.

„Opazamo nekatere pozitivne gospodarske trende na Zahodnem Balkanu, ki kažejo na odpornost regije in bi morali podpreti solidno gospodarsko rast. Nižja inflacija in rast plač spodbujata potrošnjo, začenjajo pa rasti tudi javne naložbe,” je povedala Xiaoqing Yu, direktorica Svetovne banke za Zahodni Balkan.

„Po drugi strani smo priča povečani domači negotovosti v več gospodarstvih Zahodnega Balkana. Upočasnjena gospodarska aktivnost v Evropski uniji in poglobljena negotovost globalnih trgovinskih tokov bi prav tako lahko negativno vplivali na obete za rast v tej regiji.”

Negotovost na področju globalne trgovine bo verjetno vplivala na Zahodni Balkan predvsem zaradi upočasnitve gospodarske aktivnosti v euroobmočju, kar bi lahko zmanjšalo trgovinsko izmenjavo blaga in storitev ter priliv
naložb in dohodkov iz tujine.

V poročilu je poudarjeno, da so v obdobjih negotovosti diverzifikacija virov rasti in obnova programov
strukturnih reform najučinkovitejše strategije za ohranjanje gospodarske odpornosti. Med ključnimi ukrepi so
odprava ovir za dostop do trga dela, vključno z omejitvami, ki vplivajo na ženske, nato poglabljanje
regionalnih gospodarskih integracij, izboljšanje standardov upravljanja in povečanje tržne konkurence za
spodbujanje produktivnosti in podporo dolgoročni rasti.

Nadalje bi v državah Zahodnega Balkana hitrejše izvajanje reform v okviru procesa pristopanja k EU – kot so
pridružitev Enotnemu območju plačil v evrih (SEPA) in uvedba „zelenih pasov” za poenostavitev čezmejne trgovine – lahko dodatno izboljšalo zaupanje podjetnikov, privabilo naložbe in spodbudilo ustvarjanje novih delovnih mest.

Svetovna banka v poročilu prav tako poudarja, da rast temperatur in pojav ekstremnih vremenskih razmer, ob
prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, korenito spreminjajo sektorske vzorce zaposlovanja v tej regiji, kar
zahteva znatno prilagajanje delovne sile. Šest gospodarstev Zahodnega Balkana bi moralo kot prednostne naloge
postaviti reforme svojih sistemov socialne zaščite in služb za zaposlovanje, s čimer bi pomagali svojemu delovno
sposobnemu prebivalstvu, da prebrodi vremenske ujme, kot so poplave, suše in gozdni požari, ter da bo pripravljeno na nove zaposlitvene priložnosti, ki jih prinaša zeleni prehod.

Krepitev sistemov za zaščito dohodkov iz dela kot odziv na udarce na zaposlenost ter večja fleksibilnost
sistemov socialne zaščite bi pomagali pri preprečevanju osiromašenja posameznikov. Poleg tega bi prekvalifikacija delavcev za „zelena” delovna mesta prispevala k odzivu na spremenjeno povpraševanje po veščinah, s čimer bi
se spodbudili produktivnost in gospodarska rast.