Ekonomska apokalipsa v režiji nacionalistov

Piše: Rasim Belko

---

Survivor, vživo z Zemlje. Nekako najboljši opis boja za preživetje, ki ga je človeštvo doslej spremljalo na TV, zdaj pa ga živi pod reflektorji pred kamerami svetovnih medijev.

In vsi se sprašujemo, kdaj se bo to končalo? Kaj po tem, ko se bo končalo?

Vsak odgovor, ki si ga bomo posamezno ponudili na to vprašanje, je enak apokaliptičnemu scenariju znanstvenofantastičnih filmov. Ni treba biti znanstvenik, niti ni v vsem tem nič izmišljenega. 

Čakajo nas ekonomska apokalipsa. 

Tako globaliziran, kot je svet, je danes po finančni moči bipolaran. Bogati so več odvezali državno vrečko, imenovano proračun, in rešujejo, kar se rešiti da. Tudi med revnimi so tisti, ki znajo potegniti potezo. 

Pri nas, revnih in geografsko postavljenih v notranje razdeljen trikotnik, nasprotno logiki, potekajo konference. Vsak dan na vsaki ravni. Ena za drugo, kot filmska serija ob novoletni noči. Le da so to vse sami hororji. 

S teh konferenc nas prepričujejo, da je za nas dobro, ker smo v hišnem priporu, najmlajši in najstarejši 24 ur, mi v sredini od 18. do 5. ure zjutraj. Pripovedujejo nam zgodbe, citirajo nekatere številke, se hvalijo, obljubljajo… 

Bolezen COVID-19 kot da na teh konferencah opravlja predigro, nato pa izbira, kje se bo pojavila. 

Vendar pa je nevarnejši od bolezni brez zdravila scenarij, ki nas čaka po bolezni. Tisti naši, ki konferenčirajo, bodo težko našli rešitev za rešitev gospodarstva, ki je med epidemijo padlo na kolena. 

Primerni na položajih, sposobni v karanteni z vprašanjem, kako naj overijo knjižico na zavodu za zaposlovanje. Elitistične skupine nacionalnih strank, ki vladajo tej državi, ne vliva upanja, da bomo po karanteni preživeli ekonomsko pustošenje.

Po drugi strani pa številke, ki jih napovedujejo gospodarstveniki, ledijo kri v žilah. Lastnik in direktor MITA Group Ejub Kučuk je zjutraj na N1 dejal, da lahko pričakujemo tudi več sto tisoč novih na zavodu. Gostinci čeprav napovedujejo 10.000 ob prvih dneh aprila. 

Brez pomoči države bodo podjetja izginjala, s tem pa tudi davki in drugi prispevki, od katerih živi država. Oblast v tej državi bo morala predvsem spoznati, da brez teh podjetij pade celoten sistem. 

Nacionalistične stranke so v letih za nami ustvarile sistem, nesposoben odzvati se na najmanjše, kaj šele pa na globalne izzive. Izpostavljene figure teh strank obljubljajo pomoč, vendar jim gospodarstveniki odgovarjajo: "ne bomo naredili, jutri bomo, bo", ampak takoj. 

Edini dve podjetji, v katerih so nacionalistične avtokracije zaposlovale, sta bili administracija/javna podjetja in Nemčija. Nekateri od teh nacionalističnih voditeljev, kot je Bakir Izetbegović, so obljubljali stotine tisoč zaposlenih, večini tistih, ki jim je bilo obljubljeno, pa je dobrodošlico izrekla Angela Merkel. 

Danes, v stanju uvoda v kaosa, so zaštitniki lažnega vitalnega interesa, se skrili pred očmi javnosti. Draganu Čoviću (HDZ) in Bakiru Izetbegoviću (SDA) se je pred dvema tednoma izgubila vsaka sled. 

Revščina je vitalni problem vseh nas, ne glede na to, v katere torove so nas gnali. Trenutno smo revni, zato z grenkobo pomišljamo, kaj nas čaka. 

Nekako se mi vse zdi, da nas bodo zaradi te etno/nacionalne politike vrnili v tisto povojno stanje. Takrat so bila uniečena državna podjetja, v tem primeru bo prizadet realni sektor, mala in srednja podjetja. 

Vemo, gospodje, da vas najbolj zanimajo zaposleni v institucijah in podjetjih v proračunskem financiranju. Vemo, gospodje nacionalisti, da so to vaše najmočnejše volilne mašine. 

Vendar pa vas, oligarhija, opozarjamo, če se bo realni sektor podrl kot hiša iz kart, se bo podrl tudi vaš elitistični status skupaj z volilno mašinerijo. 

Zato se zresnite, če ne znate, pokličite tiste, ki znajo, in naredite sistem, ki nam bo rešil dneve po bolezni. 

V nasprotnem primeru, pojdite, bolje zdaj, kot ko boste uniečili čelo zadnje upanje. 

Kajti lakota, gospodje, je hujša od smrti.