Ekonomisti o Trumpovih carinah: Takšna politika lahko poruši svetovno gospodarstvo

(Patria) - Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal začetek nove globalne trgovinske vojne, ki jo je poimenoval "razglasitev ekonomske neodvisnosti".

Vendar pa analitiki in ekonomisti po vsem svetu njegove ukrepe ocenjujejo kot nevarne, škodljive in ekonomsko popolnoma neutemeljene, piše Foreign Policy.

Trump je v govoru izjavil, da so ZDA "več kot 50 let ropali, posiljevali in izkoriščali" "prijatelji in sovražniki" ter da ameriška podjetja "ne smejo poslovati v tujini" - kar je v popolnem nasprotju z resničnostjo, saj je izvoz ameriškega blaga in storitev leta 2024 presegel 3 bilijone dolarjev.

Napovedal je visoke carine za skoraj vse države sveta, sporočivši, da bo to privedlo do vrnitve tovarn in delovnih mest v ZDA ter ustvarjanja "nove zlate dobe".

- Drugi april 2025 bo dan, ko se bo ameriška industrija ponovno rodila - je trdil Trump.

Dan po objavi ukrepov je Wall Street doživel hud udarec - najbolj so bile prizadete tehnološke delnice.

Strahuje se, da bi ta trgovinska vojna lahko uničila globalne dobavne verige, od katerih so odvisni vodilni ameriški proizvajalci, analitiki pa opozarjajo na možnost spiralnega propada gospodarstva.

Ekonomisti so še posebej kritični do preprostega in napačnega modela, ki stoji za Trumpovo politiko.

Na primer, za Kitajsko je izračunal, da ker imajo ZDA s to državo primanjkljaj v višini 295,4 milijarde dolarjev pri uvozu v višini 438,9 milijarde, to pomeni, da Kitajska ZDA "zaračunava" 67-odstotno carino - zato bi morale ZDA, pravi Trump, odgovoriti z vzajemnimi 34 odstotki.

- To ni politika, to je čista neumnost. Tak pristop popolnoma ignorira 250 let ekonomske teorije - meni dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo Joseph Stiglitz.

Trump se je v svojem govoru skliceval na predsednika Williama McKinleyja iz 1890-ih, ki se je prav tako opisoval kot "carinski človek".

Vendar ekonomisti poudarjajo, da so bili to popolnoma drugačni časi - ZDA so bile takrat industrijska ekonomija v razvoju, globalna trgovina pa je bila v povojih.

Stiglitz poudarja, da sodobni svet deluje popolnoma drugače: storitve (kot so telekomunikacije, izobraževanje in finance) predstavljajo 20 % BDP, proizvodnja pa le 10 %.

- Trump ignorira dejstvo, da današnja proizvodnja uporablja robote, ne ljudi, in da nimamo dovolj inženirjev, da bi konkurirali Kitajski - je dejal Stiglitz.

Trump se je v govoru skliceval na ameriški pritisk na Japonsko v 1980-ih, ko so carine in politični pritisk prisilili japonska podjetja k vlaganju v ZDA.

Japonski proizvajalci v ZDA danes letno proizvedejo več kot 3 milijone vozil - dvakrat več, kot se uvozi iz Japonske.

Čeprav je Japonska še vedno v trgovinskem presežku z ZDA, se je razlika zmanjšala. Vendar je Trump kljub tem uspehom obtožil Japonsko, da "94 % avtomobilov še vedno proizvaja na Japonskem", in uvedel dodatno 24-odstotno carino.

Čeprav mnogi kritizirajo Trumpovo strategijo, so nekatera podjetja - v strahu pred carinami - napovedala naložbe v ZDA.

Hyundai načrtuje odprtje jeklarne v Louisiani v vrednosti 21 milijard dolarjev. TSMC s Tajvana in japonski SoftBank prav tako načrtujeta proizvodnjo v ZDA. Apple, Intel in Micron so napovedali naložbe v domače proizvodne obrate.

Vendar ekonomisti opozarjajo, da Trump odpravlja ključne elemente industrijske politike - kot so subvencije, naložbe v znanost in spodbude iz zakonov, ki jih je uvedel Biden.

- To daje slabo ime carinam, ki so lahko koristne, če jih kombiniramo s pametnimi ukrepi - je dejal Adam Hersh iz Economic Policy Institutea.

Po Trumpovih ukrepih vlade po vsem svetu že napovedujejo protiukrepe. Francoski predsednik Emmanuel Macron je carine označil za "brutalne in neutemeljene" ter predlagal zaustavitev naložb v ZDA. Japonsko podjetje Suntory razmišlja o popolnem umiku z ameriškega trga.

Ekonomisti se strinjajo, da je Trumpov pristop zmeden, neskladen in nevaren.

- To ni leto 1985, še manj pa leto 1890. Takšna politika lahko poruši svetovno gospodarstvo. Preprosto - ne živimo več v svetu, kjer takšne stvari ostanejo nekaznovane - meni Nathan Lane z Univerze v Oxfordu.