
(Patria) - Vodja Stranke za BiH Semir Efendić je bil nocoj gost v Dnevniku D Federalne televizije, kjer je govoril o volilnih rezultatih, načrtih, političnih in varnostnih razmerah v naši državi...
Na začetku oddaje je komentiral medijske navedbe o obstoju taborov, "v katerih so bili Rusi usposabljani za nerede v Moldaviji".
Zdaj je jasno, zakaj Dodik ni smel biti del državne oblasti
- Imam samo informacije iz medijev, ki smo jih lahko videli. Edini komentar na to je, da je varnostna struktura Bosne in Hercegovine precej porozna. Tako da je povsem mogoče, da se različne skupine in posamezniki prebijejo, preidejo v meje Bosne in Hercegovine, izvajajo določene dejavnosti - je dejal Efendić.
Poudarja, da je policijski varnostni sistem razbit na entitetske policije, kantonalne policije, mejno policijo, SIPO, številne policijske agencije, med katerimi je koordinacija zelo vprašljiva in je mogoče, da se takšne stvari dogajajo.
- Tukaj je morda vredno poudariti, da verjetno v Evropi ni politika, ki bi kazal več naklonjenosti in imel več stikov s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom kot Milorad Dodik. Sestaja se tudi s predsednikom Belorusije, in to ne more ostati le pri retoriki. Vendar pa je včasih treba nekaj konkretnega storiti.
Če ga bodo prosili za kakšno uslugo, je verjetno v situaciji, ko mora izpolniti takšne zahteve. Tako da verjamem, da je to mogoče, vendar je to tudi priložnost, da varnostne agencije naše države pokažejo pripravljenost za odziv na to situacijo.
Še enkrat se vidi, zakaj Milorad Dodik dejansko ni smel biti del državne oblasti, zakaj mu ni bilo treba dati položaja v Obveščevalno-varnostni agenciji (OSA), tam je dobil položaj drugega človeka in naravno je, da je takšna agencija nato imuna na takšne pojave, da nanje slabše reagira ali sploh ne reagira, jih ne prepreči.
Ta informacija me ne preseneča, vendar nam kaže, da varnostne agencije naše države niso na ravni, na kakršni bi morale biti - pravi Efendić.
Meni, da se bo Bosna in Hercegovina s tem vendarle uspela spoprijeti in da gre v bistvu za neko vrsto skrivnosti, majhno uslugo, ki jo Milorad Dodik nudi svojim partnerjem.
- Verjamem, da se bodo naše varnostne agencije ustrezno odzvale, da to ne bo ogrozilo varnostne situacije v Bosni in Hercegovini. Vsekakor pa je to dober pokazatelj ali alarm, kaj se vse lahko zgodi, na kaj vse moramo biti pripravljeni.
Imeli smo v Srbiji resen primer terorističnega napada ali terorističnega vdora na ozemlje Kosova in tudi tam situacijo, ki se je zgodila lani, tako da moramo v tem smislu vsekakor biti previdni - navaja Efendić.
Osvrnil se je tudi na obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v naši državi in na našo pot proti EU ter na Načrt rasti.
Brez ključnih dogovorov
- Ni se zgodilo nič nepričakovanega. Vemo, da Svet ministrov ni uskladil dokumenta, ki bi moral biti takšen, kot bi ga odobrila EU. Vemo, da se z njim predvsem ni strinjal Dodik, čeprav je bil poskus, da bi se to preneslo na štiri kantone v FBiH. Mi smo govorili tudi takrat, a zdaj opozarjamo, da Svet ministrov ni bil dolžan usklajevati ne z entitetami ne s kantoni - dodaja Efendić.
Na vprašanje, ali meni, da je Dodik največji krivec, je Efendić dejal, da, kolikor ve, koalicija na državni ravni, v kateri je Dodik, ni uspela doseči ključnih dogovorov.
- Mislim, da ta oblast ne kaže nobene sposobnosti za resne korake proti EU - ocenjuje Efendić.
Glede lokalnih volitev, ki so za nami, je Efendić navedel, da je v občini Novi Grad, kjer je obnovil mandat župana, kuriozitetno dobiti zaupanje in ga ohraniti skozi dolgo obdobje ter dejansko imeti na koncu večje zaupanje kot na začetku te poti.
- Imel sem več glasov kot vsi trije župani ostalih mestnih sarajevskih občin. In to je za nas resnično dragocen rezultat. Prav tako je Stranka za Bosno in Hercegovino v Novem Gradu zmagovalka že drugič zapored.
Zanimivo je tudi, da smo mi kot stranka v štirih sarajevskih mestnih občinah dobili največ glasov. Torej, nekako z ničle priti na prvo mesto v mestnih občinah, v Kantonu smo na tretjem mestu in v Federaciji, mislim, stranka na petem mestu.
Pred nami so HDZ, SDA, SDP in, mislim, NiP. To je po mojem mnenju resen rezultat in nekako vrnitev Stranke za BiH. Dobra platforma, da se Stranka za BiH v prihodnje v polnem obsegu vrne v politično življenje BiH.
To je bil eden od teh korakov in lahko rečem, da se v tem smislu vsekakor smatramo uspešnimi v nastopu na teh volitvah. Poleg dveh županov imamo 83 svetniških mandatov, v 38 občinah je Stranka za BiH parlamentarna. Rast za skoraj 100 % v primerjavi z letom 2020, ko gre za Stranko za Bosno in Hercegovino - je navedel Efendić.
Na vprašanje, kdo je največji poraženec volitev, poudarja, da je to težko reči, vendar da v Sarajevu vidi, da Narod in pravda (NiP) doživlja največji padec v številu mandatov ali glasov. To je, dodaja Efendić, vendarle bolj za njihovo analizo, a stvari so preproste - če govorite eno, počnete drugo, to bodo državljani hitro videli.
V Novem Gradu Sarajevo največ mandatov imajo SBiH, SDA in DF. Voditeljica oddaje ga je vprašala, ali bo to stabilna večina v prihodnjem obdobju?
- No, to je 19 glasov. Mislim, da Trojka ima 11. Verjamem, da bi morala obstajati stabilna večina za delo v občinskem svetu - poudarja Efendić.
Zanimiva trojka v Brčkem
Komentiral je tudi situacijo v Brčko distriktu, kjer je bila oblikovana nova koalicija - SBB, Naša stranka in Stranka za BiH.
- Tam je bila oblikovana zanimiva trojka. V tednu dni takoj po volitvah je bil podpisan sporazum med SDA, NiP in SDP. Verjetno je to na nek način pogojilo tudi dejstvo, da so naše kolege v organizaciji Brčko distrikta dogovorile skupni nastop z drugimi strankami, ki so izven tega.
Mislim, da SBB ima edino v Brčko distriktu poslanca. Nastopili so samo tam na volitvah. Kar zadeva Našo stranko, kolikor vem, je eden bivši član SBiH in NiP in tako naprej. Zdaj je poslanec Naše stranke. Kakšen je dejanski doseg in možnost takšnega sporazuma, bomo videli. Nisem čisto prepričan, da bo to na koncu kaj pomenilo, vendar verjamem, da bo prišlo do zamenjave na položaju župana - poudarja Efendić.
Eno od vprašanj je bilo tudi, kako se mu zdi in kakšna je usoda v parlamentarni proceduri Predloga Predsedstva BiH glede državne lastnine?
- Mi smo kot stranka pred časom podpisali deklaracijo o državni lastnini, ki jo je pobudil član Predsedstva Denis Bećirović. V skladu s to deklaracijo je tudi sedanji predlog zakona, ki določa, da država ostaja lastnik lastnine, vendar daje možnosti, da nižji nivoji oblasti na različne načine in za različne namene uporabljajo državno lastnino.
To bi bila situacija, v kateri bi se rešila ta pat pozicija z državno lastnino, v kateri je dejansko izven legalnih možnosti razpolaganja, pa tudi tarča s strani entitete Republika Srpska. Vendar pa nisem prepričan o usodi tega zakona, dobro pa je, da se ga pošlje v postopek, da ne moremo reči, da se nič ne dogaja, in nič ne poskusiti - poudarja Efendić.
Odgovoril je tudi na vprašanje, kakšno politiko ZDA in Evropska unija vodita do BiH?
- Najprej bom nekaj povedal glede visokega predstavnika Christiana Schmidta. Morda je to javnost malo pozabila, Stranka za BiH ga je prva tožila. Vložili smo tožbo po njegovi napovedi, da se bo vmešaval v ustavno materijo, kar ni njegova pristojnost.
Evropskemu sodišču pravice smo poslali tožbo. Odgovorili so nam, da niso pristojni za ta primer. Pravni temelj za tožbo pa je bila dejstvo, da OHR v BiH večinoma financira Evropska unija.
Torej, financira se s sredstvi državljanov Evropske unije. Evropsko sodišče pravice kot organ Evropske unije je bil naslov, kjer smo dejansko prvi opozorili na ravnanje visokega predstavnika, za katerega verjamemo, da je pod vplivom lobiranja uradnega Zagreba, da njegova politika v BiH gre na roko predvsem HDZ-ju kot nekakšni podružnici HDZ-ja Hrvaške.
Spomnite se, ko je prišel v BiH, ni prišel v Sarajevo, ampak je najprej prišel v Mostar, šele nato je iz Mostarja prispel v Sarajevo. To, kako dela, res ne upravičuje tistega, kar bi morala biti njegova vloga. On je nekdo, ki bi moral varovati ustavno strukturo te države. Vmešal se je vanjo. Vmešal se je na način, ki je omogočil oblikovanje oblasti v Federaciji BiH.
To zadnje, kar počne glede sodbe Kovačević, je res nezaslišano, nedopustno, in ne vem, ali je to njegov stališče ali pa za tem stoji EU ali ZDA. Mislim, da je to bolj neposreden vpliv Hrvaške. Kakšne zveze ima visoki predstavnik s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z zahtevki državljanov te države? To ni njegova naloga, niti njegov mandat - je zaključil Efendić.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























