Učinek Strategije boja proti korupciji v BiH: Na vseh področjih je korupcija še bolj prisotna

(Patria) - Po petih letih izvajanja Strategije za boj proti korupciji (2015–2019) in pripadajočega Akcijskega načrta je Bosna in Hercegovina na tem področju nazadovala po vseh relevantnih mednarodnih parametrih, ki kažejo, da je korupcija danes še bolj prisotna. Pregled uresničevanja Strategije, ki ga je pripravil Transparency International v BiH (TI BiH), kaže, da je bilo izvedenih le 30 odstotkov načrtovanih aktivnosti iz akcijskega načrta, končni učinek pa je skoraj ničen, saj je BiH naredila nekaj korakov nazaj na področju boja proti korupciji.

Najnovejši podatki, ki jih je objavil Transparency International, kažejo, da je BiH v obdobju izvajanja strategije nazadovala za 35 mest na svetu po indeksu zaznave korupcije, glavni razlogi pa so politični nadzor nad delovanjem pravosodja, manipulacije volilnega procesa in kršitve človekovih pravic.

Podobno kažejo tudi kazalniki upravljanja Inštituta Svetovne banke, ki med drugim spremljajo nadzor nad korupcijo. V obdobju izvajanja Strategije BiH ni le dosegla nobenega napredka, ampak beleži zelo izrazit padec ocene za skoraj 20 odstotnih točk.

Strategija je opredeljevala pet strateških ciljev, od katerih je bil prvi vzpostavitev in krepitev institucionalnih zmogljivosti (v celoti realiziranih 17 od 50 načrtovanih aktivnosti), paradoksalno pa je, da so bila nekatera telesa za boj proti korupciji ustanovljena šele v zadnjem letu izvajanja strategije. V okviru tega naj bi se vzpostavili transparentni in merljivi kriteriji za zaposlovanje v javni službi ter zmanjšanje političnega vpliva na celotno delovanje javnega sektorja, vendar na tem področju ni bilo nobenega napredka.

Drugi cilj strategije je bil razvijanje, promoviranje in izvajanje protikorupcijskih aktivnosti v javnem in zasebnem sektorju (v celoti realiziranih 19 od 74 aktivnosti), kjer je izostal napredek pri izboljšanju številnih zakonov, ki trenutno ovirajo boj proti korupciji, kot so zakoni, ki urejajo vprašanje nasprotja interesov, javnih naročil, financiranja političnih strank, zaščite prijaviteljev korupcije na ravni Federacije BiH, ter zakon o Visokem sodnem in tožilskem svetu z namenom izboljšanja mehanizmov odgovornosti in integritete nosilcev pravosodnih funkcij.

Tretji in morda najpomembnejši cilj Strategije je bil izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti pravosodnih institucij, kjer je bilo v celoti realiziranih le 14 od 41 načrtovanih aktivnosti, po vseh mednarodnih ocenah pa se je stanje dodatno poslabšalo, kar med drugim ugotavlja poročilo OVSE, v katerem je navedeno, da v BiH obstaja »sindrom nekaznovanosti korupcije«. Cilj strategije je bil izboljšati integriteto pravosodnih institucij in vzpostaviti nove kanale za prijavo korupcije, vendar so številne afere, ki so v preteklem obdobju prizadele pravosodje BiH, dodatno omajale njegovo integriteto in zaupanje javnosti, medtem ko so številni sodni procesi, ki se vodijo proti žvižgačem, odvrnili državljane od prijavljanja korupcije.

TI BiH je kontinuirano spremljal obravnavanje primerov korupcije v BiH, porazne rezultate dela pa najbolje ponazarja podatek, da je Tožilstvo BiH v letu 2019 vložilo le eno obtožnico za korupcijo, pri čemer je bil obtoženi na koncu oproščen, 67,8 % vseh sodb za korupcijo v BiH pa se je končalo s pogojno kaznijo.

Ta podatek jasno kaže, da oblasti niso prepoznale ključnega problema pri opredelitvi četrtega cilja strategije, dviga javne zavesti in promocije potrebe po sodelovanju celotne družbe v boju proti korupciji, kjer je bilo v celoti realiziranih 7 od 45 načrtovanih aktivnosti. Vse relevantne raziskave kažejo, da zavest državljanov obstaja, ne pa tudi zaupanje v institucije za izvajanje zakonov, tako zaradi slabih rezultatov izvajanja obstoječega pravnega okvira kot zaradi pomanjkanja zaščitnih mehanizmov za prijavitelje korupcije.

Peti cilj strategije je bil vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za koordinacijo boja proti korupciji, kjer je bilo največ aktivnosti (12 od 16 načrtovanih) v okviru tega strateškega cilja izvedenih v smislu sprejemanja strategij in načrtov, programov usposabljanja ipd. Vendar je namen takšnega pristopa precej vprašljiv, saj poročilo Evropske komisije navaja, da »razdrobljenost strategij in akcijskih načrtov na različnih ravneh oblasti pomeni, da imajo zelo omejen učinek v boju proti korupciji«.

V tem poročilu Evropske komisije je ugotovljeno »odsotnost napredka« na področju boja proti korupciji v BiH, kar potrjuje tudi poročilo GRECO, v katerem je navedeno, da BiH ni zabeležila pomembnejših premikov pri usklajevanju pravnega okvira z mednarodnimi standardi, zlasti na področju transparentnosti financiranja političnih strank. TI BiH že dolgo predlaga izboljšanje številnih predpisov, ki trenutno ovirajo boj proti korupciji, kot so Zakon o financiranju političnih strank, Volilni zakon, Zakon o preprečevanju nasprotja interesov in Zakon o javnih naročilih. Vendar zaradi pomanjkanja politične volje sprejetje teh zakonov preprečujejo različne ovire na vseh ravneh oblasti.