Ef. Fazlović: Civilizacijska logika narekuje, da prvi, ki skrbi in odgovarja za Srebrenico, bo Bošnjak

Mufti tuzlanski Vahid-ef. Fazlović je danes v Srebrenici imel hutbo, ki so jo po navodilih reisu-l-uleme Husein-ef. Kavazovića prebrali tudi drugi hatibi v Bosni in Hercegovini, je sporočila novinarska agencija Patria.

V teh dneh še vedno živimo pod vtisi hadža in kurbana, ibadetov, s katerima smo poglobili svojo zvestobo veri in obnovili svoje duhovne vrednote. Njihova moč in polnost njihovega pomena še vedno prevladujeta v vsem, kar se z nami in okoli nas dogaja.

Hadž je iskrena namera in odločen trud, da s svojimi obredi oplemenitimo življenje, ki nam ga je Vsemogočni podaril. To je naša težnja, da se Vsemilostnemu zahvalimo na najboljšem mestu, v neposrednem objemu Kaabe, Kible vseh muslimanov, po vzoru častitljivih in izbranih prerokov Abrahama in Mohameda, naj bo nad njima Alahov mir in blagoslov. Hadž je pečat naše predanosti in vztrajnosti pri sledenju verskim predpisom. To je najzahtevnejše, a hkrati najbolj dragoceno in privlačno potovanje. Hadž je kronični dokaz smisla telesnih naporov in odrekanj za duhovno dopolnitev in zadovoljstvo.

V dneh Bajrama je veliko naših vernikov izpolnilo še eno obveznost – daritev kurbana. S kurbanom smo izrazili svojo pripravljenost na žrtev in odrekanje materialnega za tisto, kar trajno velja. Srečni smo, da smo v teh dneh izrazili pripadnost najvišjim načelom naše vere in da se je naš globok notranji čut za drugega in njegove potrebe še enkrat na najlepši način pokazal.

In res, hadž in kurban nas vsako leto naučita, da se vrednost človeškega duha lahko najbolje pričuje v veličini Alahove vere in predanosti dobremu, ki jo ta od nas zahteva.

Pred nami je tudi spomin na Hidžro, to edinstveno potovanje zadnjega Alahovega Poslanca, alejhisselam, iz okolja stisk in sovražnosti v oazo izhoda, miru in rešitve. Jutri, če Bog da, nastopi 1438. leto po Hidžri. Dogodek Hidžre v simboličnem in resničnem pomenu, poleg vere in navdiha, predstavlja načrt in strategijo, najboljšo možno pot do cilja.

Spomnimo se, da sta Poslanik in verniki šele po Hidžri lahko ustanovila družbo in džematsko skupnost, bratstvo in skupnost. Muslimani so se po Hidžri v polni svobodi lahko posvetili svoji misiji. Hidžra je manifestacija moči džemata in skupnosti vernikov. To je preizkušnja, ki je dala nov kvalitet džematu in skupnosti muslimanov. S Hidžro sta tako Meka, rojstno in ljubljeno Poslanikovo, alejhisselam, mesto, kot tudi Medina, mesto njegovega zatočišča, za vedno spremenili svojo podobo. Njihova skupna luč vere in razsvetljenstva ostaja blagodejna za ljudi vse do sodnega dne.

Z pomočjo Hidžre je bila zgrajena prva domovina muslimanov, to je pravzaprav Medina. Ljubezen do domovine ima tako svoje izhodišče v učenju naše vere, v njenih temeljih. Domovina ima svojo neizmerno vrednost. V njej se rodimo, na njej svobodno živimo in umiramo. Ona je zagotovilo za naš mir in varnost. V njenem objemu se doseže naš resničen uspeh, veselje in zadovoljstvo. Domovina je naš dom, naše bivališče in ognjišče. Z varovanjem domovine varujemo rodno grudo in dom, katerega graditelji so bili naši najdražji. Prav tako je naša ljubezen do doma in zavičaja naš največji zalog za našo domovino. 

Zahteva časa, v katerem živimo, je, da se kot narod ohranimo na rodni grudi. To je največja pravica, ki jo lahko ima človek na tem svetu od svojega rojstva do smrti, tako kot je največji zulm in nasilje, če mu jo odvzamemo. Bošnjaki vedo, kako težka je ta krivica, in zato se njihova ljubezen do rojstnega kraja in zavičaja nikoli ne bo ugasnila, njihov boj, da živijo tam, kjer je njihovi duši najlepše, svoji na svojem, pa se nikoli ne bo nehal. Zaradi naših bolečih izkušenj razumemo ljudi po vsem svetu, ki so ostali brez svojih domov. Za vse njih molimo Vsemogočnemu Bogu, najbolj odgovorne za vzpostavitev pravičnosti in miru med ljudmi in narodi pa danes opozarjamo na glas razuma. Prav tako vsem ljudem v Bosni in Hercegovini, našim sosedom, želimo, da se vsaka njihova pravica do rodne grude in vrnitve v celoti spoštuje. Želimo, da so vsi tej deželi privrženi, da živijo tam, kjer so živeli, tam, kjer je bila izbira njihovih očetov, dokler s agresijo na to deželo ni bil posejan nered in dokler ni zavladala smutnja.

Zato je naš nenehni izziv in preizkušnja, da potrpežljivo in modro popravljamo stanje, v katerem živimo, da gradimo mir in varnost, ker sta to največji blagoslova za vse ljudi. Od tod je še posebej pomembno, da imajo Bošnjaki svoje dostojne voditelje v vaseh in mestih, kjer živijo, še posebej pa na krajih, kjer so pravice Bošnjakov še vedno grobo in sistemsko kršene.

V takšnih okoljih potrebujemo veliko večjo gotovost, da bomo skupaj z drugimi sposobni zagotoviti pogoje, dostojne za življenje nas in naših družin, za prihodnost naših potomcev. Zakonitost življenja je, da se najprej vsak zase mora poskrbeti. Nekatere naloge so samo naše. Nihče drug jih namesto nas ne more niti ne bo opravil. Mi bi morali najbolje vedeti, v čem je naše dobro in napredek.

V Svoji Modri Knjigi Alah, dželle šanuhu, objavlja: O, verniki, skrbite zase; če ste na pravi poti, vam ne bo škodoval tisti, ki je zašel! Vsi se boste vrnili k Alahu in On vas bo obvestil o tem, kaj ste počeli. (El-Maide, 105.)

Nekoč je pravični kalif Ebu Bekr, radijellahu anhu, pred ljudi stopil, se Alahu Vsemogočnemu zahvalil, nato pa rekel: 'Ljudje, učite ajet: O, verniki, skrbite zase (to je vaša odgovornost); če ste na pravi poti, vam ne bo škodoval tisti, ki je zašel!', vendar klic in sporočilo njegovega postavljate na napačno mesto, ker sem slišal Alahovega Poslanca, alejhisselam, reči: 'Morda ljudje, ki vidijo, da se dogajajo neprimerna dejanja in slabo ravnanje, in ne poskušajo tega spremeniti, zaslužijo, da jih posledice takih dejanj vse zajamejo.'

Torej, sporočilo tega ajeta in ob tem te pripovedi je, da vse, kar lahko na bolje spremenimo in popravimo, to nujno tudi storimo. Od te obveznosti ne more biti oproščen ne posameznik ne skupnost.   

Naloga vsakega od nas je, da vse, kar je dobro za ljudi, podpira in se zlu upira. Vsaka priložnost na tej poti je dragocena. Ena od teh priložnosti je tudi ta 2. oktober, dan, ko bomo izrazili to svojo odgovornost do sebe in svojih družin, do doma in domovine. Izkoristimo jo in prepričajmo vse o naših dobrih namenih in pripravljenosti, da delamo dejanja, ki bodo vsem ljudem koristila. Zato vas vabimo, da odgovorno opravite svojo dolžnost na prihajajočih volitvah.

Na ta dan, iz tega bosanskega mesta, ki je simbol in opomin celemu svetu, pošiljamo poziv vsakemu Bošnjaku, naj s svojim srcem in pametjo izkaže spoštovanje in izpolni dolžnost do Srebrenice. To delamo predvsem v imenu tistih, ki tukaj živijo, in verjamemo, da so tudi častitljivi šehidi v Potočarih med živimi. Ni večjega haka za vse nas kot njihov, in ni večjega dolga kot tisti, ki ga je treba izpolniti do Srebrenice.

Srebrenica je naša pravica in naša obveznost pred Vsemogočnim Gospodarjem, pred nami samimi, pred našimi sosedi in pred celim svetom. Tukaj so šehitluki genocida nad Bošnjaki. Skrb za svetost šehitluka, polno zavedanje o veličini bolečine srebreniške matere in otrok, odgovornost do njihove usode in prihodnosti, nujno pripada Bošnjakom. V našem odnosu do Srebrenice nas lahko in morajo vsi razumeti. Civilizacijsko in vsaka logika narekuje, da prvi, ki skrbi in odgovarja za Srebrenico, bo Bošnjak. Seveda, njegova odgovornost naj zajame vse ljudi, ki živijo v Srebrenici. Vsi imajo enake pravice glede vseh svojih človeških in državljanskih potreb.    

Bratje in sestre, spoštovani Srebreničani, bodite v teh dneh še posebej usmerjeni k svoji Srebrenici in Potočarom. Hvala Bogu, da ima to mesto svoje sinove in hčere, ima svoje prijatelje, v domovini in svetu. Vsem pošiljamo poziv, da ta pomembna odločitev, ki se sprejema na volitvah v Srebrenici, bo vaša resnična skrb in odgovornost.