EDIN URJAN KUKAVICA Pravi lud...

Napisal: Edin Urjan Kukavica

---

Treba biti „pravi nor“ trditi, da v Bosni in Hercegovini niso bili storjeni zločini grozljivih razsežnosti. Treba biti bolj nor od načrtovalcev in izvajalcev teh zločinov celo, bolj nor od samega RK, ker niti on ni tako nor, da bi svojo obrambo gradil na zanikanju očitnih dejstev, ampak je za zagovornika najel mojstra procedure in tehnikalij in se „branil“ s spodbijanjem procesa... Niso nam bile potrebne reakcije na sodbo, da bi nam postalo jasno, da živimo v „psihiatrični bolnišnici“.

In dobro... obsojen je... na dosmrtno ječo kot tisti pred njim. Eden kot vojaški, drugi pa kot politični kreator in izvajalec... Razen majhnega zadovoljstva za tiste, ki jima je omenjena dvojica in mnogi drugi neimenovani povzročila največjo bolečino, je malo verjetno, da se bo po drugi – kot se po prvi ni – sodbi kaj spremenilo.

Toda, moram vprašati: Kaj zdaj?

Ali obstaja obveznost katere koli institucije ali instrumenta mednarodne skupnosti, ki bo iz katerega koli razloga – vsi so popolnoma legitimni – sprejel odločitev, da zloglasne Daytonske mirovne sporazume z vsemi njihovimi aneksi postavi ad acta in sproži postopek redefiniranja notranjega statusa Bosne in Hercegovine, njene upravne ureditve in zlonamerne organizacije, ki so – sodbe so bile izrečene že večkrat, včeraj pa ponovno – rezultat in posledica genocida, zločinov proti človeštvu ter kršitev zakonov in običajev vojskovanja?

Pričakovati, da se kaj takega zgodi od znotraj, je nevarno in enako pričakovanju, da se konzerva sama odpre. Namreč, konzerva se od znotraj odpre le v primeru, da je vsebina do te mere potekla in se je tako pokvarila, da se konzerva napihne in eksplodira. Bosanski konzervi pa nikoli ni bilo treba veliko, da se zgodita ta dva kritična dejavnika. Poleg tega nič podobnega reformiranju BiH od znotraj preprosto ne more biti niti možno niti logično, saj so vse njene institucije, vključno z Ustavnim sodiščem, dolžne varovati njen ustavni red. Z drugimi besedami, treba je biti bolj nor od „pravih norcev“ in od predobro plačanih birokratov od zakonodajne do izvršilne oblasti pričakovati, da ukinejo same sebe.

Kar zadeva politične subjekte... ne glede na to, ali so ali niso predstavniki volje celo svojih narodov (in niso, ker te tri nacionalne reprezentacije /MD je v politični slovar uvedel športni besednjak, čeprav bi bil medicinski po več osnovah neprimerljivo primernejši/ resnično so, rezultatski pokazatelj volje tistih, ki so volili, vendar v konkretnem primeru so le pokazatelj nedokončnosti demokracije, za katero je že njen izumitelj trdil, da sistem, v katerem lahko trije idioti nadglasajo dva genija, stoji na majavih nogah... Z drugimi besedami, kakšna odločitev je lahko pravno veljavna, legalna in legitimna, če zanjo – demokratično – ni glasovalo več kot pol volivcev (apstinenti in neveljavni lističi), ki so neposreden pokazatelj nezadovoljstva s ponujenimi možnostmi? Toda to zdaj ni tako pomembno... Ljubiti to deželo in ljubiti njene skrbnike sta dva konca izjemno dolge palice. Dovolj je, da zaključimo, da od teh ne moremo pričakovati nič dobrega.

Zato je edino logično, od zunaj... oziroma naj „mednarodna skupnost“ in naj reforma, ki bo omogočila vsem ljudem enake pravice v vseh delih države, ne glede na to, kako se imenujejo... ljudje in deli države.

Ali sploh obstaja teoretična možnost, da se nekdo – kdorkoli – v trenutni razporeditvi in prerazporejanju geostrateških interesov, v katerih Balkan služi le za demonstracijo moči, upa sprejeti odločitev, postaviti vprašanje in sprožiti postopek prepovedi zanikanja sodb Sodišča in Mehanizma ter dvigne glas zaradi nadaljevanja izvajanja združenih zločinskih podvigov, da ne rečem predlagati strogo sankcioniranje česar koli in kogar koli, ki si celo zamisli, kaj šele javno promovira in gradi politiko na koncu vojne z drugimi sredstvi? Namreč, ali bo kdaj kdo odgovarjal za nadaljnje preganjanje, deportacije, teroriziranje civilistov in jemanje prebivalcev celotne države za talce od januarja 1996. do danes? Ali se bodo vsi pretvarjali, da so „pravi norci“, in nadaljevali, kot da se takrat in zdaj nič posebnega ne dogaja...

Hočem reči, da če komu ne pade na pamet, da je treba tukaj nekaj – vse – spremeniti, preurediti in reformirati... in če nihče ne stori nič v tej smeri, bo „Daytonska Bosna in Hercegovina“ abstrahirala pomen katere koli sodbe katerega koli mednarodnega sodišča, sodišča ali mehanizma... in dva obsojena za dejanja bosta manj kriva kot množica anonimnih uradnikov, ki se bodo (pretvarjali) „pravi norci“ in z neukrepanjem obsodili – če že niso – nešteto še nerojenih na dosmrtno ječo v državi, prepuščeni „pravim norim“ dedičem in nadaljevalcem politik vojaških zločincev.