EDIN URJAN KUKAVICA Starševska pozornost

Napisal: Edin Urjan Kukavica

---

Premišljena in natančno časovno usklajena odločitev, samo ena provokativna, drzna in nesramna izjava ter samo en načrtovan ali dogovorjen korak, ki ne bo izveden... nekaj sestankov »na najvišji ravni« in vse ostalo je pozabljeno: vsa prejšnja zanikanja in nespoštovanja odločb Ustavnega sodišča, vse neizvedene sodbe iz Strasbourga in vsi storjeni, a neobsojeni zločini, vsi razpisi, vse integracije, ogromni dohodki izvoljenih poslancev in delegatov, povečanja in usklajevanja plač z ne-vem-čim, skrivna in javna poskupljenja, previsoke cene in potrošniška košarica, ki je tri povprečne plače, kaj šele pokojnine, ne morejo napolniti... pozabijo se bolni otroci in zdravniki, ki jih ne zdravijo, morilci na cesti, migranti »na semaforjih« in tisti na avtobusnih postajah, Sejdić in Finci niso niti v peti, tisti, ki so se odpravili po vozovnico v eno smer za Nemčijo, pa pospešijo korak! ...in tisti, ki ostajajo, bodo oddahnili: »Samo naj ne strelja!«

Njih trojica so dosegli, kar so hoteli: eden se spet počuti malo kot moški, drugi je spet največji kmet med kmeti, tretji je dobil še eno priložnost, da potrdi svoj ugled goljufa in hinavca. Tisti okoli njih so dobili 20% povišico, izvoljeni bodo še leto in pol mirno prejemali svojih 7000 mark, ne da bi jih kdo vprašal »ali ste jih zaslužili?«, bodo zamenjali, koga je treba zamenjati, in postavili, koga je treba postaviti, izplačane bodo odpravnine, najeti novi krediti, reprogramirana prejšnja zadolževanja, načrtovana nova, izjava »To je politični boj, ljudje se nimajo česa bati« bo vstopila v konkurenco za največjo neumnost, vsaj v tem mandatu bedakov, nadaljevanje: »To bo trajalo malo dlje...« pa bo prisililo vse tiste, ki so se odpravili po vozovnico za Nemčijo, da bodo ob begu pred morilci za volanom, tvegajoč lastno življenje, prečkali ulico tudi pri rdeči luči in stopili v vrsto pred konzulatom ali veleposlaništvom pred tistimi, ki so ostali čakati, da se prižge zelena luč... in tisti, ki ostajajo, bodo oddahnili: »Samo naj ne strelja!«

Modri po-vsako-ceno bodo na svojih profilih pripovedovali grozne zgodbe z neokusno uporabljenimi parabolami in, slovesno odpirajoč poligon za (samo)kastracijo, dokazali, da pisanje ni ravno za vsakogar. Vmes se bodo anonimni internetni bojevniki podali v nov pohod na vse in vsakogar, ki ne misli kot oni, skrbno obhajajoč minska polja kulturnih in drugih pozitivnih dogodkov, najpogumnejši med njimi, zaščiteni z »nickom«, si bodo upali obsoditi vse dobro na neprepoznavnost, nepriznavanje, zanemarjanje, potiskanje za hrbet, metanje pod led in popolno prikrivanje... facebook bo »eksplodiral« od objav bedakov, ki se »niso utrudili« streljati – dokler res ne bo ustrelilo – in takrat bi bili prvi, ki bi s pomočjo ugodnosti diplomatskih potnih listov in diplomatske pošte ustrelili »čez mejo« in od tam ali kot zvesti predstavniki svojih narodov navijali za svoje ali pa, podobno kot novopečeni razumni Evropejci, zgražali nad divjaštvom in barbarstvom zaostalih Balkanov, ki jih očitno nima smisla pozivati k razumu in pogovoru... Za njimi bi prišli tisti, ki so vstali uro prej, da bi pred vsemi stopili v vrsto pred katerimikoli konzulati in veleposlaništvi, dokler še delajo, iz vrstice preko interneta preverjali stanje na mejnih prehodih in rezervirali mesta na letalih, ki letijo kamorkoli, vsaj da bi otroke rešili (ti lahko tudi malo počakajo)... in tisti, ki ostanejo, bodo oddahnili: »Dobro je... pri nas še ne streljajo.«

Poslovno zaskrbljeni, visoko uvrščeni, feminizirani predstavniki mednarodne skupnosti bodo že ne vem kolikokrat izrazili svojo zaskrbljenost, veleposlaniki predstavniki »kvint«, »sekst«, »sept« (ne vem, kako se reče »okt« v latinščini) se bodo napovedali na pogovor v Predsedstvu, članice PIC-e bodo neuspešno poskušale uskladiti svoja mnenja, Visoki predstavnik bo slučajno na dopustu v svojem rojstnem kraju ali bo pred Varnostnim svetom elaboriral, kako in kolikokrat je že pred njimi izražal svojo zaskrbljenost, ker državljani BiH niso zaskrbljeni... drugi tuji uslužbenci bodo za plače dobili dodatke za delo v tveganih ali neposredno vojni nevarnosti izpostavljenih območjih in v izbranih in varnih restavracijah bodo praznovali letošnji bonus za to, kar so (ali niso) naredili... pred konzulatoma in veleposlaništvi ne bo več vrst, in tisti, ki so ostali tukaj, ne bodo imeli ne časa ne česa povedati.

To je, najkrajše, scenarij za prve kadre grozljivega filma, katerega premiero smo gledali pred tridesetimi leti, in s ponovitvijo katerega nam grozijo vse pogosteje in vse intenzivneje. Kolikokrat jo bomo gledali in kako pogosto, je odvisno izključno od nas, vendar jo bomo zagotovo gledali, dokler ne bomo spoznali, da temeljni, osrednji in kronični problem Bosne in Hercegovine ni politični, temveč etični, in da je ultimativni patriotizem (za)ščititi državo pred njenimi vladarji.