
Piše: A. Čorbo-Zećo
Ministarstvo prometa i komunikacija, ki mu predseduje Edin Forto, v letu 2024 ni sprejelo nobenih dejavnosti glede zakona o morju, prav tako ne bo v letu 2025.
„Program dela za leto 2025 ne predvideva pripravo tega zakona. Ker gre za kompleksno snov, ki se ureja in vpliva na obstoječo ureditev, priprava zakonskega akta zahteva kompleksen pristop in daljši čas za realizacijo dejavnosti,“ so navedli iz Ministrstva za promet v odgovoru poslancu Nerminu Mandri.
Spomnimo, Predlog zakona o morju, ki ga je v postopek vložila Stranka demokratske akcije (SDA) že leta 2023, je dobil podporo Komisije za promet in komunikacije Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, nato pa je bil zakonodajni postopek ustavljen.
Zato je jasno, da oblast nima interesa rešiti to pomembno vprašanje. Jasni so tudi razlogi.
Prvič, tu je interes Dragana Čovića, ki nikakor ne bo gledal dobrobiti Bosne in Hercegovine, temveč se bo podredil željam Zagreba, ki je z izgradnjo Pelješkega mostu jasno pokazal, kakšen odnos ima do tega vprašanja.
Naša država že od leta 1999 in dogovora takratnega predsedujočega Predsedstva BiH Alije Izetbegovića in predsednika Hrvaške Franje Tuđmana o meji na morju čaka na pravni dokument, s katerim bi se to pomembno vprašanje, ki se tiče ozemlja in suverenosti, rešilo.
Vse te leta se vleče zgodba, da BiH nima prostega dostopa do odprtega morja, osnovni pogoj za uresničevanje te pravice pa je zakon o morju, oziroma opredelitev teritorialnega morja.
Težava je razmejitev v Neumskem akvatoriju, BiH zahteva pravico do dveh otočkov, Veliki in Mali Školj, ter vrha polotoka Klek. Ti so bistvenega pomena, saj se na podlagi kopnega določa meja na morju. Argument bosanske strani je, da je bila leta 1974 v bivši državi določena meja med takratnima dvema socialističnima republikama.
Vendar pa uradni Zagreb to zanika. Kar zanika Zagreb, zanika tudi Dragan Čović, posledično pa tudi predstavniki stranke Trojka, ki tvorijo oblast s HDZ-jem in SNSD-jem na državni ravni.
Zakon o morju bi omogočil jasno opredelitev meje s Hrvaško na morju, nadzoroval bi se promet, plovila, potniki... Tako se vse to opravlja v Pločah. Prav tako bi bil jasno določen zračni prostor nad bh. morjem, ki ga uporabljajo številna letala, ki letijo proti Dubrovniku.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija























