Džubur: Brezmejna ravnodušnost oblasti glede krize me izčrpava, brez kmetijstva smo kot berači

(Patria) - Politiki v FBiH morajo razumeti, da je kmetijstvo strateški interes vsake države, če ne želijo, da njihovi državljani postanejo berači, je v pogovoru za Patrijo dejal Ahmed Džubur, predsednik Odbora za kmetijstvo v Parlamentu FBiH. Pričakuje, da bo sklicana nujna seja parlamenta o kmetijstvu in da bodo sprejeti konkretni ukrepi za čim večje omilitevitev posledic krize, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini. 

Patria: Gospod Džubur, ali je prepozno za ukrepe, ki naj bi zaščitili standard državljanov BiH po krizi, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini? 

Izčrpava me ravnodušnost in mirnost odgovornih v oblasti, s katero nas prepričujejo, da lahko ustrezno odgovorimo na izzive te globalne krize. Od vseh nas pričakujejo, da bomo molčali in ne bomo širili panike, medtem ko so leta nazaj storili vse, da bi uničili kmetijstvo in BiH naredili skoraj popolnoma odvisno od uvoznih lobijev. BiH nima svoje hrane. Ogromne količine uvažamo, od žita naprej. Razlogov za paniko, da ne bo osnovnih življenjskih potrebščin, ni, obstaja pa upravičen strah, da bodo podražitve izjemno velike, kar bo zagotovo vplivalo na že tako slab življenjski standard.

Patria: Je 50 litrov goriva na hektar obdelovalne površine dovolj ukrep za rešitev setvene sezone?

To je pomoč, ki na letni ravni ni zadostna, a recimo, da je koristna. Storiti je treba veliko več in jaz bom v parlamentarnem postopku vztrajal pri povečanju proračuna za podporo kmetijstvu na 150 milijonov. S predvidenih 106 milijonov ne moremo ustrezno odgovoriti na motnje, zaradi katerih so se enormno podražili setveni material, gnojila, gorivo in vse ostalo, brez česar ni razvoja kmetijstva. 

Patria: Včeraj je bil sestanek predstavnikov Vlade FBiH in kantonov, ali mislijo tudi drugi kot vi?

Včeraj se je največ govorilo o regresiranem gorivu, na obrobju pa o tem, kako zdaj realizirati razdelitev 200 milijonov podpore, ki jo kantoni dobivajo iz zveznega proračuna. Čeprav so mnogi navedli kmetijstvo kot sektor, kjer potrebujejo podporo, se mi zdi, da kljub temu obstaja nezadostna pripravljenost v samih kantonih, da se ustvari obveznost, tako da bi del teh sredstev bil namensko porabljen v to področje. Obstajala je namera, da se 20 odstotkov teh sredstev vloži v razvoj kmetijstva, s čimer bi dobili dodatnih 40 milijonov, vendar je predvolilno leto in zdi se, da imajo nekateri predstavniki oblasti vendarle druge prioritete.

Patria: Jasno je, da nimamo sistemskih rešitev, koliko je to mogoče storiti, če vemo, da BiH nima državnega ministrstva za kmetijstvo?

Na žalost se nam obrestujejo vse ovire, ki se izvajajo na državni ravni in katerih cilj je slabljenje državnih institucij. Rezultat tega je, da zdaj imamo požar, ki ga je težko pogasiti, saj s tistim, kar razpolagamo, težko pogasimo celo iskro. Neodgovorne politike so BiH, ki je nekoč bila surovinska baza za celotno Jugoslavijo, pripeljale v situacijo, da ima uničeno kmetijsko proizvodnjo, ki jo vse več ljudi opušča in se odloča za odhod iz te države. Dolina Neretve je nekoč veljala za Kalifornijo, zdaj pa smo popolnoma odvisni od drugih. V takšni situaciji morata entiteta in kantoni prevzeti odgovornost, kar se ni v celoti zgodilo, tako da nimamo ustreznih ukrepov za nujno ukrepanje.

Patria: Bilo je veliko kritik glede delovanja blagovnih rezerv, razen goriva, ali se lahko od tam računa na drugo pomoč, saj vemo, da blagovne rezerve povsod po svetu služijo za stabilizacijo stanja na trgu?

Z blagovnimi rezervami, ki razpolagajo z dvema milijonoma mark, kot je bilo do zdaj, bi lahko rešili morda eno mestece v FBiH. Dobro je, da se načrtuje povečanje na 20 milijonov, vendar je tu treba storiti še veliko dela, saj od konca vojne sistem blagovnih rezerv ni funkcionalen, od skladiščnih zmogljivosti do politike regulacije trga.

Patria: Je končno čas, da spoznamo, kako prihodnost ene države je odvisna od tega, koliko sama lahko pomaga svojim prebivalcem in ali bo srečen tisti, ki bo prideloval svojo hrano?

Vedno je srečen tisti, ki je svoje. Ogromne so motnje na trgu žit. Mnoge države prepovedujejo izvoz, kot je Madžarska. Brez lastne proizvodnje in lastnih zalog smo obsojeni, da bomo berači, in to se lahko in se mora spremeniti. Zato se ne smemo strinjati s načrtovanim skromnim povečanjem podpore kmetijstvu. Potrebno je obnoviti rastlinsko proizvodnjo, za katero je 11 milijonov mark subvencij premalo, treba je ohraniti živalsko proizvodnjo in zagotoviti subvencije za zanemarjene panoge kmetijstva, kot je proizvodnja v rastlinjakih. Z ustreznimi ukrepi je to lahko in mora biti leto stabilizacije, saj smo priča, da stroški življenja hitreje in veliko bolj rastejo kot prihodki državljanov.

(E. Metaj)