Džeda kot obljubljeno mesto: Poglejte, kako živijo državljani BiH v Savdski Arabiji

Amina J. in Samy J., par iz Sarajeva, že nekaj časa živita v Džedi, drugem največjem mestu v Savdski Arabiji, kjer sta se ustalila, ko sta ugotovila, da kljub službam, ki ju takrat opravljata, ne bi mogla prehraniti družine, piše novinarska agencija Patria.

- Ko sem izvedela, da sem noseča, se je iskanje boljše službe (v BiH ali zunaj nje) okrepilo. Po več tisoč prijavah za službo, ki jih je mož poslal podjetjem po vsem svetu (od Dubaja, Dunaja, Anglije, Avstralije, Nove Zelandije...), je na družbenem omrežju LinkedIn spoznal moža iz Rijada, ki je na podlagi moževih kvalifikacij in življenjepisa dogovoril razgovor za službo z ustanoviteljem enega vodilnih in največjih podjetij v Džedi KSA. In tu se začne najina zgodba o novem začetku. Najine prijave niso mogle biti uspešne v nobeni državi, ne glede na kvalifikacije, končane fakultete in delovne izkušnje. Razlog je bil preprost: prihajava iz Bosne in Hercegovine – pripoveduje Amina.

Tako sta splet srečnih okoliščin, vztrajnost in odločnost ključni v njuni zgodbi. Toda za razliko od večine diaspore Amina in Samy s hčerko živita drugače, saj v Džedi velja šeriat.

- Tujci raje živijo v kampih zaradi svobode, ki jo imajo. Ko rečem „svoboda“, mislim na odsotnost šeriatskih pravil. Takšna pravila veljajo takoj, ko stopite izven kampa, in zavezujejo žensko, da nosi abayo (dolgo, običajno črno obleko), medtem ko mora moški nositi hlače pod koleni. Ženska v Džedi ne nosi naglavne rute, razen če sreča mutavo (šeriatsko policijo) – pravi Amina.

Njena družina živi v kampu, kjer je okoli 250 hiš, od najmanjših za samske, do večjih, ki so namenjene družinam.

- Lastniki kampa so se resnično potrudili, da bi njihovi „gosti“ čim bolj izkoristili prosti čas. Tam so bazen, telovadnica, savna, jacuzzi, sprehajališče... Konkretno v našem kampu so tudi ljudje z našega govornega območja, natančneje Bosanci in Hrvati. Evropejci v Džedi uživajo posebne privilegije, od višine plač do zagotovljenega zdravstvenega varstva, medtem ko so npr. Indijci, Pakistanci, Indonezijci, Filipinci državljani tretjega reda, do katerih se mnogi obnašajo, kot da so sužnji. Diskriminacija ljudi je očitna in to je tisto, kar mi je tukaj všeč – pojasnjuje Amina.

Življenjski standard je visok in kupna moč v Džedi je ogromna. Nakupovalni centri so veliki kot nogometni stadioni in neverjetno je, da so vedno polni in da ljudje nenehno kupujejo.

- Zanimivo je dejstvo, da se ob času za salah (molitev) popolnoma vse trgovine zaprejo. Če se v tistem času znajdete v nakupovalnem centru, lahko samo gledate izložbe, dokler se molitev ne konča. Kar zadeva cene hrane, pijače in drugih vsakodnevnih potrebščin, so znatno višje od tistih v BiH, a če upoštevamo plače, so nepomembne – dodaja Amina in poudarja, da vrnitev v BiH ni vprašanje, ki trenutno zaposluje njeno pozornost.