Džambić: Bingo bo dvignil domače gospodarstvo, a pomagati nam morajo tudi kupci s svojim patriotizmom

Zdaj, ko je Bingo prevzel Interex, je to skupaj 24 objektov v 20 bosansko-hercegovskih mestih, razlogov za praznovanje imajo največ bosansko-hercegovski proizvajalci. Ker bo Bingo še bolj začel s promocijo in prodajo tistega, kar je proizvedeno v BiH. Prepričan sem, da bo to dvignilo domače gospodarstvo – je povedal Senad Džambić, lastnik Binga v ekskluzivnem intervjuju za bh. novinsko agencijo Patria (NAP).

Lastnik največje bh. trgovske verige je od 13. novembra prevzel francoski Interex, ki v Bosni in Hercegovini posluje od leta 1999, vendar se ni več mogel kosati z bh. rastočim gigantom, ki ima okoli 100 objektov po vsej državi in več kot 3.500 zaposlenih.

S prevzemom 24 Interexovih objektov se bo število Bingovih trgovskih centrov zdaj povečalo na več kot 120, število zaposlenih pa na okoli 4.300. Toliko delavcev v državi zaposluje še samo skupina Prevent. Prevzem Interexa s strani Binga bo potekal postopoma, zadnji Interexov objekt pa naj bi v Bingovo lastništvo prešel najkasneje v pol leta.

Prestižni svetovni poslovni magazin Forbes je Džambića razglasil za enega najbogatejših gospodarstvenikov v Bosni in Hercegovini za leto 2014 in desetega v regiji, katerega podjetje beleži prihodke v višini 448,5 milijona konvertibilnih mark. Bingo je bil ustanovljen leta 1993 v Tuzli, v času agresije na Bosno in Hercegovino, vendar je od samega začetka promoviral domače prehrambene izdelke in gospodarstvo BiH. Kupci so to prepoznali. Zdaj, 21 let kasneje, je Bingo gigant, ki neustavljivo raste in izpodriva tuje trgovske verige, ki iz BiH letno izčrpajo milijone KM.

Samo nekaj dni po objavi odločitve Konkurenčnega sveta, da se Bingu odobri prevzem Interexa, so novinarji Patrie govorili z Džambićem. Vesel je in ponosen. Predvsem, pravi, zaradi domačega gospodarstva. Njemu osebno morda francoska trgovska blagovna znamka ni bila potrebna, vendar jo je kupil zaradi bh. proizvajalcev. Tuje trgovske verige, ki pokrivajo večji del Bosne in Hercegovine, pravi, že leta dušijo domače gospodarstvo.

- Temu se moramo ustaviti. Jaz bom storil vse, da domači proizvajalci dobijo najboljša mesta na naših policah, ker si to tudi zaslužijo – pravi Džambić.

- Toda pri krepitvi bosansko-hercegovskega gospodarstva mi morajo pomagati tudi naši kupci. Pri njih mora priti do izraza patriotizem. Ne morem pomagati domačemu gospodarstvu, če bodo kupci kupovali uvožene izdelke.

Največja trgovska veriga v BiH ima tudi lastno proizvodnjo jajc, pitovnih piščancev, testenin in drugih prehrambenih izdelkov, tekstila..., vendar pravi, da ne bo več vlagala v proizvodnjo, ker bi na ta način lahko škodovala domačim gospodarstvenikom, česar pa nikakor ne želi.

- Če bi mi odprli mesno industrijo, kaj bi delali naši Semići iz Visokega ali drugi proizvajalci mesa v BiH. Zato bomo njim prepustili, da se ukvarjajo s proizvodnjo, mi pa bomo storili vse, da se ti njihovi izdelki čim bolje prodajajo – pravi Džambić.