DVOJNI MERILI Čoviću in Radončiću ne moti vprašljiva legitimnost Bošnjakov in Hrvatov v vladi RS!?

Piše: A. Čorbo-Zećo

---

Bosna in Hercegovina doživlja največjo institucionalno in ustavno krizo, na eni strani SNSD in Milorad Dodik že v veliki meri delata na rušenju ustave in prenosu pristojnosti z države na entiteto RS, ko gre za obrambne, varnostne in pristojnosti iz davčnega sistema, na drugi strani HDZ in Dragan Čović s spremembami volilnega zakona želi ustvariti apartheid in s svojimi stališči o legitimnem zastopanju in konstitutivnosti oddaljuje BiH od demokratičnih držav.

Toda Čoviću legitimnost potrebuje samo v Federaciji!? To je še en dokaz njegovega partnerstva z Dodikom in njune želje po delitvi Bosne in Hercegovine ter ustvarjanju koncepta sestavljene države.

Suzana Gašić, Anton Kasapović, Zlatan Klokić, Srebrenka Golić, Alen Šeranić, Sonja Davidović, Senka Jujić in Vjekoslav Petričević so nesrbi, natančneje Hrvati in Bošnjaki v vladi Republike Srbske, ki niti z eno povedjo niso postavili pod vprašaj secesionistično politiko Milorada Dodika. 

„Kako je mogoče, da v teh turbulentnih časih nobeden od članov vlade bosanskohercegovskega entiteta Republike Srbske iz vrst Bošnjakov in Hrvatov, v vladi pa je 5 Bošnjakov in 3 Hrvati, ni podal odstopa s te dolžnosti ali vsaj izrazil svojega nestrinjanja s politiko vlade in Narodne skupščine, ki predstavlja antidejtonsko delovanje in napad na ustavni red Bosne in Hercegovine? Morda je problem v legitimnem zastopanju“, se je vprašal tudi pravni strokovnjak Enver Išerić.

Seveda legitimnost Bošnjakov in Hrvatov v vladi RS Čoviću ni sporna, o tem ne govori, prav tako ne Fahrudin Radončić, predsednik SBB, ki ne vidi nič slabega v legalnem in legitimnem zastopanju Hrvatov v predsedstvu BiH.

„Vsi delajo, da se to zgodi. Da imajo Hrvati ta komoditet, kot nacionalni korpus, da jih Bošnjaki ne majorizirajo. Naj tudi Komšić zmaga s hrvaškimi glasovi, v čem je problem? Bošnjaki izbirajo dva člana predsedstva“, je prej dejal Radončić.

O komoditetu Bošnjakov in Hrvatov v entiteti Republike Srbske Radončić ne govori!

In vztrajno s takšnimi stališči in dvojnimi merili smo se oddaljili od bistva, ko gre za volilni zakon BiH. 

Cilj je predvsem izvesti sodbe sodišča iz Strasbourga, te niso fluidne in nagnjene k različnim razlagam, nobena pa se ne nanaša na legitimnost.

V tem kontekstu bomo spomnili, da je nemška vlada v zvezi s procesom reforme volilnega zakona v Bosni in Hercegovini jasno navedla, da bi načelo "legitimnega političnega zastopanja" lahko dodatno poglobilo delitev BiH in zapletlo izvajanje ustreznih sodnih odločb.