Dve plati Oluje: Hrvaška praznuje dan zmage, Srbija obeležuje dan pregona Srbov iz Krajine

Piše: Haris Ljevo

Hrvaška danes obeležuje dan zmage in domovinske hvaležnosti v spomin na akcijo Oluja, v kateri sta hrvaška vojska in policija po štirih letih okupacije upornih Srbov osvobodili območja v severni Dalmaciji, Banovini, Liki in Kordunu, poroča agencija Patria.

Državni vrh Hrvaške na čelu s premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem je položil vence na zagrebškem pokopališču Mirogoj pri spomeniku v Aleji padlih hrvaških braniteljev iz domovinske vojne in na grobu prvega predsednika Hrvaške Franja Tuđmana.

- Prišli smo sem na Mirogoj, na dan začetka vojaško-redarske akcije Oluja, da bi se poklonili vsem hrvaškim braniteljem, vsem, ki so dali svoje življenje in zdravje ter vse, kar so imeli, za svobodo naše domovine Republike Hrvaške v obrambi pred velikosrbskim Miloševićevim režimom – je sporočil hrvaški premier Plenković.

Plenković je dodal, da je „Oluja prispevala k osvoboditvi ne le večine okupiranih ozemelj Hrvaške, ampak je pomenila tudi strateški preobrat odnosov v BiH, preprečitev nove Srebrenice v Bihaću ter da je zahvaljujoč Oluji prišlo do sklenitve Daytonskega in Pariškega sporazuma“.

Čestitko ob dnevu zmage je poslala tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je poudarila, da je „dan zmage in domovinske hvaležnosti eden najpomembnejših datumov v hrvaški zgodovini“.

Po podatkih Hrvaškega spominsko-dokumentacijskega centra domovinske vojne so hrvaška vojska in specialne policijske enote 4. avgusta 1995 ob 5. uri začele napad vzdolž črte od Bosanskega Grahova na jugu do Jasenovca na vzhodu, na bojni črti, dolgi več kot 630 kilometrov. Hrvaške sile v vzhodni Slavoniji in južni Dalmaciji so bile postavljene v stanje pripravljenosti zaradi morebitnega napada Jugoslovanske vojske in Vojske Republike Srbske iz Bosne in Hercegovine.

Največji uspeh v operaciji je bil dosežen v dopoldanskih urah 5. avgusta, ko so pripadniki 4. in 7. gardijske brigade Hrvaške vojske (HV) osvobodili Knin. Zaradi njegovega strateškega in simboličnega pomena je dan osvoboditve Knina na Hrvaškem razglašen za dan zmage in domovinske hvaležnosti, nato pa še za dan hrvaških braniteljev. V naslednjih dneh so hrvaške sile zasedle državno mejo, jo zavarovale in začele preiskovati osvobojeni prostor severne Dalmacije, Like, Banovine in Korduna.

Hkrati so sile Armade Republike Bosne in Hercegovine prebile obleganje Bihaća in preprečile novo Srebrenico, celo hujše zločine, saj je bilo na ozemlju Bihaća in okoliških krajih pod obleganjem veliko več ljudi kot v Srebrenici.

Ob državnem vrhu pod vodstvom predsednika Franja Tuđmana je operacijo vodil načelnik Glavnega štaba HV general Zvonimir Červenko. Zbornim območjem, zajetim v akciji, so poveljevali generali Ante Gotovina, Petar Stipetić, Miljenko Crnjac, Luka Džanko in Mirko Norac, medtem ko je specialno policijo vodil general Mladen Markač. V hrvaških silah je bilo skupaj približno 200 tisoč ljudi.

V dokumentu Kronologija domovinske vojne, ki ga je Hrvaški spominsko-dokumentacijski center domovinske vojne objavil na svoji spletni strani, piše, da so svetovni državniki, zlasti uradniki ZDA, večinoma pokazali razumevanje za izvedeno operacijo.

Med drugim so rekli, da je „Hrvaška pustila dovolj časa mednarodni skupnosti, da spor razreši s pogajanji, in da so ta propadla zaradi nekompromisnega stališča krajinskih Srbov“. Pred napadom je hrvaškim vojakom izdana stroga odredba o zaščiti civilistov in civilnih ter zlasti verskih (pravoslavnih) objektov, med akcijo pa so v javnih medijih nenehno ponavljali poziv predsednika Hrvaške hrvaškim državljanom srbske narodnosti, naj ostanejo na Hrvaškem, saj so jim na podlagi ustave in ustavnega zakona o manjšinah zagotovljene vse državljanske pravice.

Kljub temu je večina Srbov iz samooklicane „Krajine“ na Hrvaškem na zahtevo svojega političnega in vojaškega vodstva zapustila Hrvaško. Odredbo o evakuaciji Srbov iz t.i. Krajine je podpisal srbski general Mile Mrkšić; enako je podpisal tudi Milan Martić, predsednik Krajine. Predstavniki ZN in ameriški veleposlanik na Hrvaškem Peter Galbraith so potrdili, da so srbski civilisti zapustili območje t.i. Krajine pred prihodom HV, piše v Kronologiji.

Osrednja slovesnost obeleževanja 22. obletnice dneva zmage in domovinske hvaležnosti bo 5. avgusta v Kninu. Za razliko od prejšnjih let, ko je bil v Kninu organiziran koncert kontroverznega hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona, je letos situacija nekoliko drugačna, zato bo Thompson pel v Slunju.

Medtem ko je na Hrvaškem povsod čutiti zmagovalno vzdušje, bo v Srbiji drevi potekal spomin na žrtve in pregnane Srbe iz Hrvaške v akciji Oluja.

Na stadionu FK Veternik pri Novem Sadu bodo srbski državni vrh in najvišji politični predstavniki Srbov iz Republike Srbske ter Bosne in Hercegovine imeli govore v spomin na pregnane Srbe, potekal pa bo tudi parastos za žrtve, ki ga bo vodil patriarh Irinej.

V Veterniku, ki je bil izbran, ker je po akciji Oluja več kot 10 tisoč Srbov iz Krajine našlo zatočišče v tem kraju, bodo govorili srbski predsednik Aleksandar Vučić, premierka Ana Brnabić, predsednik RS Milorad Dodik, prisotni pa bodo tudi član Predsedstva BiH Mladen Ivanić in zunanji minister Igor Crnadak.

Kot prejšnja leta tudi letošnje praznovanje Oluje na Hrvaškem ni moglo miniti brez konfrontacij. Center za soočanje s preteklostjo Documenta je namreč danes Državnemu tožilstvu v Zagrebu podal kazenske ovadbe zaradi zločinov, storjenih v akciji Oluja nad srbskimi civilisti, kar je sprožilo velik revolt združenj braniteljev, ki so to ocenili kot premišljeno provokacijo.

Po pričevanjih begunih Srbov iz Hrvaške je največji poraženec navaden narod, ki je zlahka nasedel zgodbam voditeljev upornih Srbov iz Krajine, jih poslušal in se odpravil proti Srbiji. Danes, 22 let po akciji Oluja, več deset tisoč ljudi še vedno živi v kolektivnih begunskih centrih.

Trdijo, da Srbija z njimi ravna kot z državljani drugega reda in da bi se mnogi radi vrnili na Hrvaško, vendar že začenjajo verjeti, da je za to prepozno, saj so zaradi vere v boljše življenje v Srbiji zamudili priložnost za obnovo hiš in vrnitev na Hrvaško.