Duraković: Vojna v BiH neizogibna, če mednarodna skupnost zapira oči

"Milorad Dodik vse ponareja. BiH (nekoč Bosna) je imela svojo državnost (torej tudi ozemlje, seveda) že več sto let in jo ima še vedno. Še vedno je tudi RS del BiH, bomo pa videli, kako se bodo stvari odvijale. Dodik z vsako drugo besedo in dejanjem napada ustavo države, v katere predsedstvu je. Tako nekaj ne obstaja na svetu! Po tej ustavi obstajajo Bošnjaki, ki jih on preimenuje v muslimane", pravi v pogovoru za Danas Esad Duraković, akademik BiH.

Dodaja, da Dodik to počne zato, ker je islamofobija „prisotna v svetu, vse močnejša je v EU, in s takšnim ‘označevanjem’ Bošnjakov skuša povedati, da so ti verska skupina in ne narod", in hkrati, pravi, skuša tako pridobiti za svojo šovinistično in celo bojevito usmeritev tiste subjekte v Evropi in svetu, ki so izrazito islamofobni.

„Pa, glejte, teh dni tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović trdi, da niso vse žrtve enake, kar pomeni – ni isto ubiti muslimana kot kristjana, recimo. To je bistvo fašizma. Ta trend v svetu je zastrašujoč in Dodik ga brezobzirno izkorišča".

Ali poteka tiha aneksija Republike Srbske k Srbiji po najnovejši odločitvi skupščine entitete RS o prenosu pristojnosti, ki so precej razburkale duhove devetdesetih? V kolikšni meri je ogrožen mir?

– Agresija na BiH leta 1992 pod Miloševićevim režimom je bila izvedena zaradi osvajanja bosanskega ozemlja. Z istim ciljem je Tuđmanova Hrvaška izvedla agresijo – da bi tudi ona dobila svoj „košček" BiH. To je vojna za ozemlje. Takrat zastavljeni cilj ni bil v celoti uresničen, vendar je bila to pomembna etapa pri njegovem uresničenju. Danes se BiH destabilizira iz Republike Srbije in Republike Hrvaške: v BiH so njihovi izvajalci del.

Dayton je rešil pred porazom Vojsko RS oziroma JLA in ji podaril ozemlje na delu suverene članice ZN. To, kar se zdaj dogaja, je poskus dokončanja ciljev agresije iz devetdesetih. Tako imenovani prenos pristojnosti RS je končno ustvarjanje države, ki bi se nato pripojila Republiki Srbiji.

To je cilj in nerazumljivo je, kako EU in ZDA nočeta ukrepati proti takšnim namenom in dejanjem. Če bo t. i. mednarodna skupnost še naprej zapirala oči pred tem, bo vojna neizogibna, ker Bošnjaki nimajo alternative, nimajo „izhoda" v rezervni domovini, zato se bodo branili s tisto močjo in odločnostjo, s katero se vedno brani žrtev, stisnjena v kot. To je grozljiv, a realen scenarij. Daj Bože, da do njega ne pride!

Kdo je na potezi, tožilstvo BiH, mednarodna skupnost?

Pri marsičem že imamo odločitve ustavnega sodišča, ukrepe tožilstva, celo Inckov zakon o zanikanju genocida itd., vendar je težava v tem, da se te odločitve ne izvajajo. BiH je dobesedno paralizirana država. Odgovornost je na mednarodni skupnosti, ker je ona (Varnostni svet) z embargom onemogočila samoobrambo BiH; nato je pred Banjaluko ustavila poraz Vojske RS z grožnjami Armadi BiH z napadi Nata, če se ne ustavi, in nato vsilila Daytonski sporazum, ki je ustvaril popolnoma nefunkcionalno državo.

Torej za trenutno stanje v BiH nosi največjo odgovornost ta skupnost, iz česar izhaja, da ima tudi največjo obveznost do nje. Iz te skupnosti nenehno govorijo, da se moramo dogovoriti sami, a oni so nas konstruirali tako, da se ni mogoče dogovoriti.

To je paradoks, ki ga mednarodna skupnost noče videti. Tudi zdaj govorijo: Ne bo sankcij proti Dodiku, ker bi bile sankcije kontraproduktivne. To je politična prevara: prav tako kot so leta '92 govorili, da nam je treba vsiliti embargo na orožje, ker bi, če bi dovolili oboroževanje, vojna trajala predolgo.

Z drugimi besedami – pustite močni JLA, da čim prej opravi delo. Danes to EU ponavlja.

In ljudstvo je nedopustno apatično, čeprav bi lahko pozitivno vplivalo z močnimi protesti. Prav teh dni srbska družba dokazuje, da je modrejša in človečnejša od svojih voditeljev in da lahko spreminja pomembne stvari.

Visoki predstavnik Christian Schmidt trdi, da je pripravljen razveljaviti Inckov zakon, če parlamentarna skupščina BiH sprejme nov zakon. Dobimo vtis, da Schmidt ugaja Dodiku in Čoviću, ki se prav tako zavzemata za odpravo tega zakona.

Visoki predstavnik Christian Schmidt je razočaral pričakovanja bosansko-hercegovskih ustavnih domoljubov. Glede na to, kar smo doslej videli – odkar je prišel, smo priča Dodikovemu uničevanju ustavnega reda v državi – ne stori ničesar, le verbalizira, njegovo poslanstvo pa je takšno, da je dolžan varovati ustavni red države.

Njegov nagovor parlamentu v zvezi z Inckovim zakonom spominja na nekakšno akrobatiko, na beg pred pravimi, učinkovitimi odločitvami, ki bi rešile državo. Pravzaprav je vsakomur jasno, da je Inckov zakon le povod, izgovor za to, kar je sledilo.

Evropski misijonarji po BiH, torej tudi Schmidt (vsaj za zdaj), brezsramno ugajajo nacionalistoma Čoviću in Dodiku, ki v sodelovanju uničujeta državo in jo vodita h končni razpustitvi. Takšno vedenje mednarodne skupnosti, ki jo dejansko predstavlja in simbolizira Schmidt, nas v BiH zelo skrbi. Velika večina Bošnjakov (in ne le mi) si želi normalno, celovito in suvereno državo, ki bo tudi državljanska, saj etnično in državljansko načelo ureditve nista nujno v konfliktu.

V BiH še vedno niso popustile sile, ki slavijo „junake" genocida, in v Čovićevi Herceg Bosni vlada apartheid. Če bi se RS odcepila, bi se odcepila tudi Herceg Bosna (to je cilj Čovićeve koncepcije volilnega zakona), Bošnjakom pa bi ostala njihova Gaza in usoda Palestincev.

Zavedamo se te nevarnosti, vedeti pa je treba, da je tudi danes glavni generator krize na Bližnjem vzhodu prav Palestina. Tako bi bilo tudi v tej regiji.