Duraković o pomanjkanjih izjave o sovraštvu do Bošnjakov: Brez civilnega koncepta in širše podpore izjava izgubi smisel

Piše: Akademik Esad Duraković/SB

V Gazi Husrev-begovi knjižnici je bila podpisana "Izjava o obsodbi govora sovraštva, islamofobije in lažnih narativov o Bošnjakih in BiH" kot odgovor na zlonamerno kampanjo proti Bošnjakom in BiH.

Pobude, da se obsodijo laži, usmerjene proti Bošnjakom, odpor do sovraštva in islamofobije, ni mogoče oporekati. Nasprotno. Živimo v svetu ekstremnih antagonizmov, fobij, agresivnosti, katerih žrtev so tudi Bošnjaki v BiH – od leta 1992 in genocida pa vse do današnjega dne.

Vendar je to dejanje, čeprav je v osnovi tako humano kot nujno, izvedeno zelo okorno – v tolikšni meri, da postavlja pod vprašaj svoje končne učinke. V tem smislu se ni mogoče izogniti naslednjim pomembnim ugovorom:

1. Podpisniki so pretežno politiki, kar je neprimerna struktura za cilj akcije. O takšnih vprašanjih bi se morali izrekati tudi drugi sloji družbe, zlasti iz akademske skupnosti, novinarji, športniki, umetniki itd. Nikakor samo ali večinsko politiki! V tej skupini ne vidim umetnikov, ne vidim nikogar iz ANUBiH, zelo malo je profesorjev, ni športnikov. Nadalje, ker gre za univerzalne vrednote, za katere se podpisujejo, je bilo nujno vključiti tudi pripadnike drugih narodov v BiH. Poznam nekatere zelo pomembne in vplivne ljudi iz drugih narodov (celo aktivnih politikov in intelektualcev), ki bi zagotovo podpisali takšno izjavo, ta pa bi s tem pridobila na moči, na verodostojnosti, saj se je treba za resnico o Bošnjakih zavzemati tudi ne-Bošnjaki, in obratno – Bošnjaki se morajo boriti za humani status vseh državljanov BiH. Torej so lahko in morali izboljšati strukturo podpisnikov. Tako pa spominja na predvolilni shod.

2. Skladno s prejšnjim menim, da tej izjavi manjka bistveno pomemben ton. Namreč, v boju za ustrezen korekten odnos do katerega koli naroda v BiH je nujno poudarjati potrebo po civilni ureditvi in delovanju države, saj le takšna ureditev aktivno deluje tudi pri blaženju nacionalnih antagonizmov. Tukaj se to ne vidi.

3. Glede na to, kar sem opazil, je imel reis-l-ulema (z večjim številom najvišjih dostojanstvenikov IZ) osrednjo vlogo v tem dejanju. Izjemno spoštujem to institucijo, počutim se kot musliman itd., vendar menim, da je to dejstvo negativno, celo politično kontraproduktivno. Treba je vedeti in v skladu s tem delovati: reis ne predstavlja naroda (tukaj gre za narod!), ampak predstavlja vernike, muslimane. Zato mu ni bilo mesto tukaj, ob vsem spoštovanju do institucije. To, kar smo videli, gre na roko tistim, ki želijo Bošnjake predstaviti kot versko skupino, ne pa kot politični subjekt oziroma politični narod.