Dunović: Nas minister Bunoza želi vrniti v čase fašistične ideologije in "filozofije" Združenega zločinskega podviga?

(Patria) - V vsaki normalni državi bi bilo nemogoče, da oseba, kot je Davor Bunoza, sicer minister za pravosodje BiH, sploh opravlja kakšno pomembno funkcijo, še posebej, če se vidi takšna stopnja neznanja in nepoznavanja snovi, kar je očitno pri resorju ministru.

To je na družbenih omrežjih sporočil predsedujoči kluba Demokratske fronte (DF) v Predstavniškem domu Parlamenta BiH Milan Dunović.

„Ob branju njegovega nagovora Centralni volilni komisiji, v katerem zahteva, da se mu dostavi podatek o „narodnosti“ vlagatelja pritožbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, gospoda Slavena Kovačevića, je omenjeni nagovor neverjeten vsaj iz dveh razlogov.

/qpost/373232

Minister za pravosodje Bunoza zahteva od CIK, da mu dostavi podatke o narodnosti Slavena Kovačevića

Minister za pravosodje BiH Davor Bunoza (HDZ BiH) je od Centralne volilne komisije zahteval, da Uradu zastopnika Bosne in Hercegovine pred Evropskim sodiščem za človekove pravice dostavi vsa pojasnila o narodni pripadnosti Slavena Kovačevića, v okviru predmeta

Prvič, minister Bunoza bi moral, ne bi smel, vedeti, da vsak podzakonski akt nima moči zakona, zato ne more imeti prednosti pred zakonom.

Natančneje, Odločba Sveta ministrov o vzpostavitvi urada zastopnikov Sveta ministrov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice je podzakonski akt ali akt nižje pravne moči od Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki je v veljavi od leta 2011.

Ta zakon ščiti pravice posameznikov in njihove osebne podatke, ne pa pravic institucij, da, kadar se jim zahoče, dostopajo do osebnih podatkov državljanov.

Poleg tega uporaba določb Zakona o varstvu osebnih podatkov ni kumulativna, ampak se določbe uporabljajo posamično, izključno v korist imetnika osebnih podatkov.

Zato je Centralna volilna komisija ravnala povsem pravilno, ker ni dostavila osebnih podatkov vlagatelja pritožbe Slavena Kovačevića brez njegove izrecne privolitve, temu, s podzakonskim aktom oblikovanemu, uradu.

Drugič, neverjetno je, da minister za pravosodje zahteva „narodnost“ vlagatelja pritožbe, čeprav se v Ustavi Bosne in Hercegovine omenjajo konstitutivni narodi; če vstopimo v etimologijo besede narod, grški izraz „etnos“ pomeni „narod“, zato analogno temu Ustava te države obravnava etnično pripadnost, ne pa narodnost.

Ali minister, ko izpolnjuje obrazce za vizum katere od držav, v rubriki „Nationality“, kar je prevedeno iz angleščine „državljanstvo“, vpiše svojo etnično, namesto narodno pripadnost?

To, kar zahteva minister za pravosodje, poleg tega, da nima nikakršne podlage, ne more vplivati na pritožbo Kovačevića pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ker se nečija etnična pripadnost ne more povezovati z aktivno volilno pravico.

Nas s tem nesmiselnim delovanjem minister Bunoza želi vrniti v nekatere čase, zaznamovane s fašistično ideologijo in „filozofijo“ združenih zločinskih podvigov?

Spomnil bom – že decembra lani sem postavil poslansko vprašanje o tem, ali so ti domnevni zastopniki Sveta ministrov v aktivnem mandatu, čeprav je imenovanje vseh predstavnikov Bosne in Hercegovine izključno ustavna pristojnost Predsedstva Bosne in Hercegovine. Nikoli nisem dobil odgovora!

Naj minister za pravosodje, in še posebej stalni „borci“ za pravico iz Trojke, odgovori na vprašanje: kako je mogoče, da je ena oseba sedemkrat zapored imenovana za vršilca dolžnosti, čeprav ustrezen zakon določa možnost največ dveh imenovanj?

Minilo je skoraj leto dni, odgovora ni, in da bi bilo še bolj zanimivo, je isto to Vijeće ministrov marca imenovalo najnovejši sklic Ureda zastopnikov in eno osebo od njih, že sedmič za vršilca dolžnosti, kar je kaznivo dejanje.

S tem imenovanjem so pokazali, koliko pravzaprav obstaja vladavina prava v Bosni in Hercegovini.

Poleg tega, da zahteva ministra za pravosodje do Centralne volilne komisije nima nikakršne pravne podlage, je takšen akt pokazatelj politike, ki nam jo ponuja aktualna oblast.

Uvrščajo nas v črede na podlagi etnične pripadnosti, s katero se upravlja avtokratsko preko voditeljev, ki nimajo nikakršne demokratične legitimnosti, a ki jih imenujejo „legitimni predstavniki konstitutivnih narodov“.

Kje v tej zgodbi izgine slavni „pro-bosanski“ akter, minister za človekove pravice Sevlid Hurić, ki ne pripada parlamentarni večini, ker nima niti enega poslanca v nobenem od domov v Parlamentarni skupščini?

Nikjer ga ni, ko je treba ščititi človekove pravice in temeljne svoboščine vlagatelja pritožbe Kovačevića. Posebej je vprašanje za ministra Hurtića, kakšna je pravna podlaga za izplačilo plač domnevnim zastopnikom, če jim je mandat potekel“, je v svoji objavi navedel Dunović.