
(Patria) - „Črnogorska izkušnja odnosa državljanov do države je resnično edinstvena“, pravi za "Pobjedo" predsednik Črne gore Milo Đukanović.
„Težko je najti podoben primer družbe, v kateri je skoraj polovica državljanov tako strastno delovala proti obstoju lastne države. Nadgradnja te posebnosti je, da tisti, ki so javno in prepričano dokazovali, da neodvisna Črna gora ne bi smela obstajati, zdaj želijo, da jo upravljajo. Zahvaljujoč volji državljanov, izraženi na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so jih izrazito zaznamovali nezaslišani vplivi tujih in kleropolitičnih domačih interesov, so to priložnost tudi dobili.
Celoten Zahodni Balkan se še vedno okleva, ali bo naša prihodnost evropska ali nacionalistična in šovinistična. Ko gre za evropske ambicije, je bila Črna gora do nedavnega prepričljiva voditeljica v regiji. Zlasti potem, ko smo, petnajst let po Daytonskem sporazumu, imeli občutek ne le določene, ampak tudi bližnje perspektive članstva držav regije v EU. Na žalost je kmalu prišla usodna ocena o „utrujenosti od širitve“, nato gospodarska in vsesplošna kriza v Evropi, kar je skupaj z begunsko krizo in krizo evroatlantskih odnosov resno oslabilo moč proevropske in reformne politike na Zahodnem Balkanu.
Kdo je okrepil?
- Proti-evropska, retrogradna, nacionalistična politika. Zlasti potem, ko je, izzvana z resnim pretresom v geopolitičnih odnosih, dobila močno spodbudo „tretjih strani“, držav, ki v kontinuiteti poskušajo s svojim malignim političnim delovanjem preprečiti evropsko enotnost in globalno konkurenčnost EU ter dodatno postaviti pod vprašaj evropski sistem vrednot. Takšen odnos mednarodne politike do naše regije je logično oživil staro nacionalistično zgodbo, da je večetnično življenje na Balkanu nemogoče ter da nam je namesto tega potrebna državna rekonfiguracija, ki bi vključevala oblikovanje povečanih, nacionalno in versko homogenih držav, zasnovanih na velikodržavnem nacionalizmu in šovinizmu.
Mar tega „modela“ nismo preizkusili v devetdesetih?
- Smo. In stal nas je blizu 150.000 žrtev.
Z oživljanjem ideje velike Srbije, zdaj imenovane ,,srbski svet“, se želi spremeniti značaj Črne gore, ki bi namesto dosedanje večetnične, sekularne, proevropske države, članice Nata, postala nujen del velikosrbskega trikotnika Beograd - Banjaluka - Podgorica. V ta namen bi bilo zaželeno Črno goro podvreči identitetnemu inženiringu in jo predstaviti kot „staro srbsko državo“, ki naj bi jo ustanovila Srbska pravoslavna cerkev. Kar je epohalna laž.
Pred tridesetimi leti je mednarodna skupnost veliko bolj enotno, odločneje in pravočasno reagirala na tovrstne retrogradne politične ideje. Zavedajoč se, da so konflikti realen epilog zaostajanja regije za evropsko civilizacijo, sem večkrat naše mednarodne partnerje na to javno opozoril.
Vrh SPC je, tako kot DF, instrument za manipulativno upravljanje s strani državnega vrha Srbije.
Spomnimo se le pametnih izjav pokojnega patriarha o Črnogorcih. Mitropolit SPC v Črni gori, pokojni Amfilohije, je imel precej več integritete. Ni skrivnost, da je o državnem vrhu Srbije mislil in govoril vse najslabše. Rekel bi, ne veliko bolje niti o vrhu SPC. Vendar je bil tudi on nepopravljivi velikosrbski nacionalist, nenaklonjen Črni gori kot neodvisni državi; zanikovalec črnogorskega nacionalnega identiteta, znan tudi po žalitvah manjšin; o Evropi in Natu je govoril vse najslabše. V Črno goro je v devetdesetih prišel z namenom, da jo pomiri tako, da bo izbrisal tisto, kar je sama substanca črnogorskega identiteta – svobodarstvo in antifašizem.
Takšna SPC je bila druga linija vpliva velikosrbskega nacionalizma na volilni proces v Črni gori. Ne glede na to, koliko so se med seboj ne strinjali, so bili njihovi nesporazumi osebni in ne ideološki: tekmovali so za slavo, kdo bo Črno goro prinesel na oltar velikosrbskega nacionalizma - ali DF, kot današnje čete generala Milutinovića, ali SPC z „duhovnim“ prepariranjem zavesti Črnogorcev, katerim naj bi na litijah razložili, da so Vojislavljevići, Balšići in Crnojevići „srbske dinastije“, in da je Ivan Crnojević Cetinjski samostan gradil z denarjem iz Srbije, zato je menda tudi pravično, da pripada SPC.
Na koncu je uradni Beograd rezultate črnogorskih volitev razlagal z logiko osvajalca.
Kako?
- Kot odprta vrata za nadaljevanje svoje misije posrbljanja Črne gore in spreminjanja značaja državljanske države. Ker cilji velikosrbskega nacionalizma v Črni gori še niso uresničeni, lahko rečemo, da nervoza v zdaj edinem centru DF - v državnem vrhu Srbije - narašča. Še toliko bolj, ker niti nova vlada Črne gore ne igra po njihovih taktih - je v intervjuju za "Pobjedo" povedal Milo Đukanović.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija























