Dolgovi BHRT-ja vse večji, zaradi Krešićeve izvolitve v upravni odbor RTV FBiH pa državljani napovedujejo prenehanje plačevanja RTV-takse

(Patria) - Sodišče BiH je 24. marca razsodilo, da mora Radiotelevizija BiH (BHRT) za 13 delavcev BHRT-ja Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Federacije plačati prispevke v skupnem znesku 313.000 KM, ki jim niso bili plačani osem let, in sicer za obdobje 2015–2018 in 2020–2023. Ni znano skupno število delavcev in znesek, ki ga BHRT dolguje za prispevke, ocenjuje pa se, da je večmilijonski.

Generalnemu direktorju BHRT-ja Belminu Karamehmedoviću je potekel mandat, v teku pa je natečaj za to mesto.

BHRT se že leta sooča s finančnimi težavami, zadnja odločitev o zvišanju minimalne plače v Federaciji BiH na 1.000 KM pa je dodatno povečala stroške.

Januarske plače je bilo treba uskladiti za 503 delavce BHRT-ja, pa tudi povišati druge plače zaposlenih.

Državna oblast že dve leti ne rešuje problema financiranja in razdelitve RTV-takse, ki jo pobira tudi RTRS. Ta entitetni javni servis je leta 2017 samostojno izstopil iz sistema pobiranja RTV-takse in ves pobrani denar zadržuje zase, čeprav bi moralo po zakonu 50 odstotkov iti BHRT-ju in 25 odstotkov RTV FBiH.

Državni minister za promet in komunikacije Edin Forto, v čigar pristojnosti je reševanje vprašanja državnega RTV-servisa, je med javnim zaslišanjem pred parlamentarno komisijo za boj proti korupciji priznal, da nima rešitve za BHRT.

Nekaj podobnega je ponovil tudi vodja HDZ-ja Dragan Čović med druženjem z novinarji 14. februarja, češ da že dve leti ne uspejo s partnerji tega vprašanja uvrstiti na dnevni red.

„Potrebujemo Radiotelevizijo BiH kot nekaj osrednjega, kar se mora financirati bodisi prek instrumentov, kot to počnejo vse urejene družbe, bodisi prek proračuna, čeprav menim, da je to slabo, ker potem izgubi smisel glede vaše svobode,“ je na druženju z novinarji dejal predsednik HDZ-ja Dragan Čović, odgovarjajoč na vprašanje novinarke BHRT-ja o hudi finančni krizi, s katero se sooča javni RTV-servis BiH.

Kar zadeva pobiranje RTV-takse, se ta največ pobira na območju Sarajeva, Tuzle, Zenice, Bihaća prek računov JP Elektroprivreda BiH. Ta pobrana taksa se deli med RTV FBiH in BHRT. V letu 2024 je prišlo do spora med RTV FBiH in BHRT, ki je povzročil večurno prekinitev signala FTV-ju, po vloženi kazenski ovadbi zoper Belmina Karamehmedovića pa je nenadoma prišlo do dogovora o razdelitvi RTV-takse in nadaljevanju pobiranja prek računov JP Elektroprivreda BiH.

Od marca do konca oktobra 2024 je bilo v osmih mesecih v FBiH pobrane takse v znesku 20.827.800 KM. Od tega zneska je bilo največ plačanega v Sarajevu 6.367.080 KM, Tuzli 5.435.683,50 KM, Zenici 3.815.220,50 KM, Bihaću 2.605.702,50 KM, Travniku 950.040 KM. V Mostarju je bilo pobranih 666.052,50 KM. Če bi ta denar delili z osmimi meseci, se mesečno iz Mostarja pobere 83.256 KM, in če ga delimo s 7,50 KM, kolikor znaša RTV-taksa, to pomeni, da RTV-takso plačuje približno 11.100 prebivalcev Mostarja.

Od 20.827.800 KM je bilo prek Elektroprivrede BiH pobranih 19.839.779 KM. Samostojna plačila so znašala 705.007,25 KM, pravne osebe (hoteli, moteli) pa so plačale 283.013,75 KM.

Na ozemlju RS je bilo v istem obdobju pobrane RTV-takse v znesku 13.446.695 KM in ves denar so zadržali zase.

Dolg RTRS-ja od leta 2017 do danes do BHRT-ja znaša približno 100 milijonov KM, Ustavno sodišče BiH pa je razsodilo v korist BHRT-ja, torej da RTRS ni smel pobrane RTV-takse zadrževati zase.

Izvolitev članov upravnega odbora RTV FBiH, v katerem je tudi Zoran Krešić, kadrovsko blizu HDZ-ju, ki je znan po poveličevanju Herceg-Bosne, pozivu k blokadam Federacije BiH ter vrsti spornih stališč tudi o Bošnjakih, je odprla vprašanje nadaljnjega pobiranja RTV-takse.

Številni državljani na družbenih omrežjih napovedujejo, da bodo prenehali plačevati RTV-takso zaradi Krešićeve izvolitve v upravni odbor RTV FBiH.