Dudaković in drugi: Ni obstajal noben načrt za uničenje srbskega prebivalstva

Napisala: Amina Čorbo-Zećo

---

"Ukaz, ki sem ga pripravil pisno in grafično o osvobodilni operaciji Sana '95, ni vseboval, niti ga ne bi jaz takšnega pripravil, nobenih ukazov o pregonu srbskega prebivalstva, umorih in požigu hiš in lastnine ter verskih objektov," je pred sodiščem BiH dejal Aleksandar Mrenica, pomočnik načelnika štaba v Petem korpusu Armade RBIH. Mrenica je pričal tožilstva BiH v zadevi proti Atifu Dudakoviću in drugim, govoril pa je o Sani '95 in o tem, kaj je predhodilo tej osvobodilni vojaški operaciji.

Pojasnil je tožilki Vedrani Mijović, da je vojska osvobajala ozemlje, morebitne ujetnike pa je po ukazu poveljnika prevzela policija in jih namestila v zbirne centre.

"Vojska je šla naprej, s tem se ni ukvarjala. Jaz sem, ko bi vojska osvobodila določeno mesto, pošiljal dopise, da policijske sile delujejo," je dejal Mrenica.

V času operacije je bil v poveljstvu v Bihaću in, kot je potrdil, ni pričal o ničemer, kar je navedeno v obtožnici, in da so, domneva, civilisti bežali skupaj s svojo vojsko. Povedal je, da je bil decembra 1995 na liniji, kjer se je varovalo razmejitev, in da je šel skozi veliko krajev in videl cerkve, ki niso bile uničene, in kjer se je odvijala Sana '95.

"Na koncu in v Bihaću je cerkev," je dejal Mrenica.

Poudaril je, da ni imel vedenja o sistematičnem ubijanju srbskih civilistov med operacijo, prav tako pa niso prihajali podatki s terena o požigu hiš in verskih objektov. Asim Crnalić, odvetnik Dudakovića, je vprašal pričo, ali je bil zaupnik Atifa Dudakovića.

"Lahko se tako reče," je dejal Mrenica, pri čemer je tudi povedal, da je res, da ni Bošnjak in da je bilo v Petem korpusu Armade RBIH veliko starešin in vojakov Hrvatov, Srbov in drugih.

"On je zelo pogosto nadomeščal poveljnika korpusa, čeprav je bil njegov položaj nekoliko nižji od dejanskega, ki ga je imel. Pomembno je, da glede na vsebino obtožnice človek ni Bošnjak in lahko objektivno oceni, kaj se je zgodilo med operacijo Sana '95. Obrambi je bilo pomembno, z uporabo navzkrižnega zaslišanja, da ni obstajal noben načrt za uničenje srbskega prebivalstva, za ubijanje civilnega prebivalstva, da ni obstajal noben načrt za rušenje verskih in kulturnih objektov in da ni obstajal noben načrt za ropanje srbske lastnine. Vse to je navedeno v obtožnici, priča pa je bila najbolj primerna, da pove, kaj se je dejansko zgodilo," je dejal Crnalić novinarjem po sojenju.

Pred Mrenico je bil, vendar samo s strani tožilstva, zaslišan Enver Hadžihasanović, upokojeni general in načelnik štaba v Generalštabu ARBiH. Navzkrižno bo zaslišan na naslednjem naroku. Namreč, obrambi niso bili dostavljeni dokumenti, ki so bili uporabljeni med preiskavo.

Ifet Feraget, odvetnik, je dejal, da gre za nekaj, kar bo splošna težava celotnega tega postopka.

"To je obveznost tožilstva, da v skladu s tako imenovanim načelom resnice z enako pozornostjo ugotavlja tako okoliščine, ki bremenijo, kot tudi okoliščine, ki gredo v korist obtoženih oseb. V tej zadevi smo se na več primerih lahko prepričali, da tožilstvo ni ravnalo na ta način. To zdaj ima škodljive posledice za obrambo, krši se ta ravnotežje enakosti strank. Predvsem obramba pri zaslišanju prve priče Enverja Hadžihasanovića ni dobila dokazov, ki so bili uporabljeni v preiskavi med njegovim zaslišanjem, in na moj predlog je senat odložil njegovo navzkrižno zaslišanje za naslednjič.

Obramba prevzema breme dokazovanja, da pridobi dokaze, ki jih je bilo dolžno pridobiti tožilstvo. To je problem, še večji pa je, da sem pred dvema letoma in pol opravil vpogled v spis, tožilka pa vztrajno polemizira s predsednico senata in hoče povedati, da sem jaz dolžan popisovati dokumente. Imam pravico, da mi je dostavljen celoten tožilski spis, ker sem opravil vpogled," je dejal Feraget.

Sicer je tožilka med sojenjem večkrat zahtevala od predsednice senata Željke Marenić, da opozori Ferageta, vendar ga je Marenić opozorila z opazko, da ona ne more zahtevati od sodnice, da ona nekaj stori.

Hadžihasanović je dejal, da mu je pred operacijo poveljnik štaba Rasim Delić rekel, da mu naj poskusi pomagati, če ga bo Dudaković prosil za pomoč. Priča je navedla, da se je slišal z Dudakovićem.

"Rekel je, da je težko z ljudmi, ker se je odprla široka fronta in da se boji, da so ljudje preutrujeni – ali se lahko pomaga s človeštvom," je dejal Hadžihasanović in dodal, da je od Dudakovića zahteval koordinate, kamor lahko pristanejo helikopterji, ter da se je del vojske začel premeščati.

Hadžihasanović je poudaril, da je zjutraj z helikopterjem prispel Delić, ki je nato odšel v Krajino in "prevzel to".

Hadžihasanović bo 24. februarja odgovarjal na vprašanja obramb.

Poleg Dudakovića, za zločine proti človečnosti, storjene na območju občin Bosanski Petrovac, Ključ, Bosanska Krupa in Sanski Most ter okoliških vasi, za umore več kot 300 oseb, pregone in uničenje verskih objektov, obtožujejo nekdanje pripadnike Petega korpusa Ekrem Dedić, Sanel Šabić, Ibrahim Šiljedić, Safet Salihagić, Adis Zjakić, Hasan Ružnić, Redžep Zlojić, Samir Solaković, Fatmir Muratović, Muharem Alešević, Husein Balagić, Edin Domazet, Ejub Koženjić, Ibrahim Nadarević in Said Mujić.