Novinar iz Dubrovnika: V Rimu boste bolj ogroženi kot v muslimanskih državah

Novinar Dubrovačkega dnevnika Maro Marušić je stopil v bran islamskim državam in muslimanom, potem ko so analitiki ocenili, da bi se mnogi muslimani, ki živijo na Zahodu, lahko znašli v neugodnem položaju po terorističnih napadih v Parizu, v katerih je terorist ubil 129 ljudi in ranil več sto, piše bosansko-hercegovška tiskovna agencija Patria (NAP).

Marušić je v komentarju, ki ga je objavil njegov časnik, zapisal, da je žalostno, da številni Evropejci vse muslimane mečejo v isti koš, vključno z begunci. Na primer, pravi, je ženska v nikabu skoraj vedno sinonim za samomorilsko napadalko.

Marušić je nedavno obiskal Maroko in pravi, da se je v tej muslimanski državi počutil veliko varneje kot v Argentini ali Braziliji, ki ju je obiskal prej in veljata za katoliški državi.

Bil na lastnem pogrebu

»Ne bi verjeli, toda jaz sem eden redkih ljudi v zgodovini človeštva, ki je bil na lastnem pogrebu. Ta nori občutek se mi je zgodil, ko sem prijateljem in sorodnikom sporočil, da grem na dopust v Maroko,« komentira Marušić in nadalje pojasnjuje:

»Ljudje, našel sem povratno letalsko karto do Marakeša za samo 35 evrov – hvalil sem se, kako poceni sem jo dobil.«

Oni so me gledali neverjetno.

»Bojimo se, da povratna karta ne bo potrebna, ampak da jo boš uporabil samo v eno smer.«

Na let Ryanair sem prišel pijan in mačkast – tako je, ko se moraš posloviti od prijateljev in življenja. Zahtevali so, da spijemo kakšen kozarček, preden me, kot so pojasnjevali, vidijo na televiziji, kako klečim pod Jihadi Johnom, ki od Vesne Pusić zahteva odkupnino, njo pa je briga za nekega turista iz Dubrovnika, ker ima pomembnejše delo v pogajanjih z MOST-om.

Neverjetna je ta zgodba o predsodkih, piše Marušić, vendar je, pravi, resnična, pri čemer opozarja, da povprečni Evropejec za vsako muslimansko državo, še posebej arabsko, meni, da je oporišče ISIL-a in da od tam ni povratka. Takoj ko pristaneš na letališču, te ujamejo islamske nindže in ti odrežejo glavo.

Kljub vsemu mi niso odrezali glave

»Situacija je popolnoma obratna. Res je, da te Maročani takoj ujamejo pred letališčem, ampak da bi se vozil ravno z njihovim taksijem. Zanje je turizem pomembna gospodarska panoga, vendar žal v zadnjem času imajo vse manj dela, ker se Evropejci, ki so le dva, tri ure vožnje z letalom od Maroka, izogibajo obiskom zaradi strahu pred teroristi.

Žalostno je, da številni Evropejci vse muslimane mečejo v isti koš, vključno z begunci. Ženska v nikabu je sinonim za samomorilsko napadalko.

Po sedmih dneh potepanja po Maroku lahko samo rečem, da se nikjer nisem počutil varneje kot v državi, ki je prav tako doživela več terorističnih napadov. Kot v vseh turističnih državah vas bo lokalno prebivalstvo poskušalo prevarati glede cen, vendar je to v Maroku edini problem.

Sredi črne noči lahko hodite po ozkih in temnih ulicah medine, pa vas nihče od prebivalcev ne bo krivo pogledal, kaj šele poskušal oropati.

Zanimivo je to primerjati z Južno Ameriko, kjer sem bil pred letom dni.

V Riu de Janeiru na primer nisem imel poguma zaviti s glavne osvetljene ceste, polovice mesta pa nisem videl zaradi strahu pred oboroženimi napadi.

Številni katoliški turisti, o tem ste brali po portalih, so izgubili življenje zaradi lokalnih katoliških bratov. Najbolj noro od vsega je, da Brazilija sploh ne spada med najbolj nevarne države Latinske Amerike, vse po vrsti so katoliške. Veliko bolj nevarne so tudi Mehika, Gvatemala, Kolumbija, Venezuela, Nikaragva...

Zanimivo je to z evropskimi stereotipi – ko sem odhajal v Argentino in Brazilijo, se nihče ni poslavljal od mene, niti me ni vprašal, zakaj grem – navsezadnje sta to katoliški državi, tam smo mi svoji na svojem, toda statistika je kruta – milijonkrat prej boste pustili življenje v katoliških državah Amerike, kot pa v muslimanskih državah Severne Afrike.

V Maroku kot doma

In ne samo to – v Maroku se boste počutili kot doma. Lokalno prebivalstvo je tako prijazno do »belcev«, da je neverjetno – vse vam bodo poskušali razložiti, čeprav angleščina, pa tudi španščina, nista njihova najboljša prijatelja.

Prav tako vas bo vsaka maroška družina gostila z maroškim viskijem – metinim čajem, in ko vam bo mobilni telefon izstopil iz žepa, da bi videl, kam je prišel, vas bo prijazen prebivalec Marakeša opozoril, da vam bo izpadel.

V Argentini in Braziliji mobilnega telefona na ulici sploh ne smete vaditi, ker vam bo navigacija iz telefona odšla brez vas.

Džabe je Mojzes na Sinaju zapisoval Božje zapovedi o kraji, očitno je, da do katolikov v Južni Ameriki ta sporočila nikoli niso prišla.

Ko že primerjamo muslimanski in katoliški svet, je zanimivo opaziti, da ljudje v Braziliji strmijo v vas kot v potencialno tarčo, medtem ko v Maroku nihče ne bo vrgel obsojajočega pogleda na turista, ki pred mošejo mota tobak v pisanih hlačah in smešnih sončnih očalih Ray Ban.

Čeprav je popoln tujec v pokrajini arabske države, domače prebivalstvo v nobenem trenutku ne bo namenilo ogovarjajočega in obsojajočega pogleda.

No, če bi le bila enaka situacija z Evropejci, ko vidijo žensko v burki ali nikabu. Na žalost se bo po terorističnih napadih v Parizu situacija še poslabšala. Muslimani z vseh koncev sveta bodo še bolj označeni kot potencialni teroristi, še manj ljudi pa bo uživalo v gostoljubnosti Maroka in drugih arabskih držav – piše Marušić, ki verjame, da bi te predsodki lahko uničili gospodarstvo teh držav, ki so v veliki meri odvisne od turizma.

Marušić se boji, da bo Zahod namesto ljubezni in tolerance na teroristične napade odgovoril s še večjo sovražnostjo do vsega islamskega, čeprav 99 % muslimanov obsoja teroristične zločine, niti nikoli ne pomislijo nanje.

Z gnusom bodo, opozarja, zahodnjaki gledali ljudi v mošejah, ki molijo, in če bodo načrtovali potovanje v kakšno eksotično deželo, ne bodo šli v Maroko, Iran ali Tunis.

»Šli bomo tja, kjer so naši, kjer molijo v katedralah in cerkvah, šli bomo tja, kjer ljudje niso zlobni kot ti muslimani.

Šli bomo v katoliške države Latinske Amerike in se od tam vrnili oropani. Ampak samo, če bomo imeli srečo, in če nam ne naleti katoliški Jihadi John iz favele in nam ne odreže glave zaradi ponarejenih sončnih očal Ray Ban, kupljenih na Copacabani, vse po 9 realov,« sklene Marušić, poroča Patria.